Zoran Mijatović
Eno mesto, 1. oktobra, je še prosto v koledarju svetovnega prvenstva v motokrosu. A naposled je jasno – ne bo ga zasedla dežela štirikratnega svetovnega prvaka v elitnem razredu MXGP Tima Gajserja. "Še do zadnjih trenutkov pred objavo koledarja je bilo mesto rezervirano tudi za nas," razkriva Andrej Brglez, predsednik Avto-moto zveze Slovenije (AMZS), ki je idejo o organizaciji dirke v Sloveniji prvič javno predstavil avgusta na sprejemu Tima Gajserja v Mariboru.
Že takrat je bilo jasno, da so obstoječe motokros steze, kjer poteka državno prvenstvo, torej Orehova vas, Mačkovci, Stranska vas - Semič, Šentvid pri Stični in druge premajhne. Bolj natančno: premajhno površino imajo zemljišča, na katerih te proge stojijo, saj je treba na dirkališče umestiti še javno parkirišče, prostor za tovornjake oziroma avtodome, prostor za garaže, novinarsko središče, tribune …
Infront je za Slovenijo že imel rezerviran termin v letošnjem koledarju.
Dirkališče na mariborskem letališču bi se zažiralo v sosednje kmetijsko zemljišče, kar je bila dokončna rdeča luč.
Po najbolj optimističnem scenariju bi Slovenija permanentno dirkališče dobila v treh ali štirih letih.
Tako je zrasla ideja, da bi začasno motokros progo z vso pripadajočo infrastrukturo za dirke najvišjega ranga začasno pripravili kar na mariborskem letališču. Na podoben način so denimo leta 2019 priredili motokros dirko na sicer asfaltiranem dirkališču za formulo ena v Imoli. Ironično, tudi Imola se je za dirke formule ena že izkazala kot preozka, saj ob dirkališču teče reka Santerno, zaradi katere je ob nekoč hitrem ovinku Tamburello manjkalo prostora za izletno cono, kar je botrovalo smrtonosnim posledicam nesreče Ayrtonna Senne. Iz hitrega ovinka so zavoljo varnosti kasneje naredili šikano. A ker je tako dirkališče z vso pripadajočo infrastrukturo (spet) primerno za dirke formule ena, ni bilo težko le še pripeljati pesek in organizirati tudi motokros dirko.
V lov na vsaj 15 hektarjev
A na mariborskem letališču bi bilo treba pripraviti še vso ostalo infrastrukturo, za kar ne bi bilo težav, če bi bilo dovolj prostora, pa ga ni. "Zalomilo se je v zadnji fazi ideje, kako umestiti objekt v končne gabarite letališča. Morali bi namreč poseči še v bližnje kmetijsko zemljišče. Že na AMZS temu nismo bili naklonjeni, ne nazadnje pa smo ob poizvedovanju negativno mnenje prejeli tudi od Sklada kmetijskih zemljišč. Razumljivo, njihovo mnenje podpiramo. Vendarle gre za zemljišče prve kategorije, obenem pa je tudi v rabi. Tako se je zgodba z začasnim dirkališčem na mariborskem letališču končala," je razočarano ugotovil Brglez.
In s tem se je tudi končalo upanje, da Tim Gajser in njegovi navijači še letos dobijo darilo v obliki domače dirke na najvišjem nivoju. V vodstvu AMZS so tuhtali, kako naprej, in ugotovili – še najbolj racionalno bi bilo zgraditi permanentno dirkališče oziroma kar dirkalni center, ne le za motokros, pač pa tudi za discipline enduro, cross country in trial. Želja je, da bi šlo za večnamenski prostor, ki bi imel vlogo tudi poligona varne vožnje in preizkušanja novih tehnologij, morda tudi srečanja avtomobilistov oziroma starodobnikov, dalo bi se pa prirejati tudi koncerte.
Za tako visokoleteč projekt bi potrebovali zemljišče v velikosti od 15 do 30 hektarjev, ugotavlja Mario Gregori, vodja upravljanja z nepremičninami pri AMZS: "Ob velikosti bi zemljišče moralo ustrezati še nekaterim pogojem; biti mora reliefno razgibano, imeti direktni dostop z avtoceste ali glavnih cest, oddaljeno mora biti od poseljenih območij, obenem pa mora biti izven območij varovanja okolja in narave."
Če lahko Planica ...
Za vzor so si pri AMZS vzeli avstrijski rekreacijski center Brück an der Leitha, kjer sicer ne potekajo dirke za svetovno prvenstvo, je pa ob motokros progi še poligon varne vožnje, steza za štirikolesnike, mogoča je vožnja s segwayi (dvokolesniki z vzporednima kolesoma), na pripadajočem jezeru tudi z vodnimi skuterji, zraven pa je še igrišče za paintball. A tudi pogled na obstoječa evropska dirkališča v koledarju svetovnega prvenstva razkriva, da zadostujejo katerim od prej navedenih pogojev in kakšne celo presegajo. Nizozemski Arnhem ima dirkališče tik ob avtocesti in celo znotraj naravnega parka Hoge Veluwe, v francoskem Villars-sous-Ecotu je cel objekt, ki prav tako leži ob avtocesti, velik 25 hektarjev, znotraj njega pa je tudi asfaltiran del dirkališča za druge panoge. Tudi britanski Matterley in latvijski Kegums imata prostrano dirkališče, v portugalski Aguedi to leži ob glavni prometnici, v španskem Intu Xanaduju 12 km iz Madrida ob nakupovalnem centru, tisto v italijanski Pietramurati pa vsebuje še off-road park pod alpskimi vršaci.
"Za zdaj iščemo opcije, da primerno zemljišče najdemo v obstoječih funkcionalno degradiranih območjih," pravi Gregori. "Trenutno velja prepričanje, da dirkalnega centra v Sloveniji nimamo zaradi varstva okolja. A tudi Planica ima sodoben nordijski center ob robu Triglavskega narodnega parka," še dodaja. Pri AMZS bodo zbirali predloge o primernih zemljiščih do konca marca, nato pa skušali narediti korak naprej. A za Gajserja in njegove privržence ne bo spodbudna novica, da bi urejanje dokumentacije in izgradnja dirkališča po najbolj optimističnih ocenah trajala vsaj tri do štiri leta. "Če bi se izkazalo, da lahko na tovrstnem zemljišču že prej zgradimo montažno dirkališče, dokler je Gajser še v top kondiciji, bomo skočili tudi na ta vlak. Želimo dirkati v njegovem ritmu," plan B razkriva Brglez in nadaljuje: "Če nam je pred leti uspelo s centrom varne vožnje Vransko, zakaj nam ne bi tudi zdaj?" Da je takšno dirkališče nujno potrebno, mu je s pomenljivo ugotovitvijo potrdil strokovnjak za športni marketing Tomaž Ambrožič: "Športniki, ki tekmujejo doma, so bolj cenjeni in priljubljeni v javnosti. Če skakalci ne bi tekmovali v Planici, bi si morda na prireditvi Športnik leta delili podobno usodo kot Tim Gajser." Spomnimo: štirikratni svetovni prvak je končal kot peti.
