Zoran Mijatović
Končno je spet dvignil Stanleyjev pokal. Po 21 letih. Joe Sakic, sin hrvaških, takrat še sicer jugoslovanskih migrantov Marijana in Slavice Šakić, se je angleščine naučil šele v vrtcu, že zgodaj v hokejski karieri pa postal kanadska legenda. Ja, ekipa Colorado Avalanche (v prevodu: snežni plaz), s katero je letos slavil v pražnjih oblačilih, pred 21 leti pa v športnih kot kapetan, je do leta 1995 domovala v Quebecu. Franšiza Quebec Nordiques/Colorado Avalanche pa je tudi edina, za katero je kadarkoli Sakic igral in delal. "Neverjetno. Ponosen sem na igralce. Lani je bilo res srce parajoče," je hlipal.
21
let je Colorado čakal na Stanleyjev pokal.
3.
po letih 1996 in 2001 ga je osvojil.
4
poraze si je privoščil na 20 tekmah končnice.
5
let nazaj je bil najslabša ekipa lige z 22 zmagami na 82 tekmah.
Pa ne le lani, kar trikrat zapored je Colorado obtičal v drugem krogu končnice. Leta 2019 je bil s 4:3 usoden San Jose, leta 2020 s 4:3 Dallas, lani s 4:2 Vegas. Letos je ekipa dozorela: v prvem in tretjem krogu končnice niti enkrat ni izgubila, pometla je z Nashvillom in Edmontonom, v zakletem drugem krogu je dve zmagi prepustila St. Louisu, še dve v finalu Tampi Bay. Štirje porazi v 20 tekmah končnice (še prej pa 56 zmag na 82 tekmah rednega dela) nakazujejo - Colorado Avalanche je zasluženo prvak lige NHL. Tretjič po letih 1996 in 2001.
"Oni so skušali ustvariti dinastijo, mi pa začeti nekaj posebnega. Boljšega scenarija si ni mogoče zamisliti," je najkoristnejši igralec končnice Cale Makar (29 točk oziroma 8 golov in 21 podaj na 20 tekmah) komentiral razplet proti Tampi, ki je lovila šampionski hat-trick. A na koncu z 2:4 v zmagah priznala premoč. Z 1:2 se je namreč končala šesta tekma finalne serije. In če bi tik ob koncu sezone želeli že staviti za naslednjo - je Colorado spet absolutni favorit.
"Vodstvo je verjelo v nas, mi pa smo skupaj rasli in se razvijali. Kljub predčasnim izpadom v zadnjih letih nismo obupali. Tudi spreminjali nismo nič, imamo pa močan značaj in željo po zmagi," je recept za uspeh razkrival Gabriel Landeskog, eden od nosilcev igre pri šampionih. In koščkov, ki so sestavili šampionski mozaik, je bilo ogromno; Nathan McKinnon je na odločilni tekmi dodal novi dve točki (gol in podajo), v celotni končnici pa dosegal 1,33 točke na tekmo, Arrturi Lehkonen je že na drugi tekmi končnice dosegel odločilni, zmagoviti zadetek, Nazem Kadri je šesttedensko rehabilitacijo zlomljenega palca spremenil v dvotedensko, Andrew Cogliano, prav tako z zlomljenim sredincem, je s 1140 tekmami prinesel prepotrebne izkušnje … "Ni kaj, res so prvorazredna organizacija," je priznaval Jon Cooper, trener poražene Tampe.
Za vse to je v prvi vrsti zaslužen na začetku omenjeni Sakic, ki je vodenje franšize prevzel leta 2013 - takoj po tem, ko je ekipa trikrat zapored zgrešila uvrstitev v končnico. In tudi po prelomnici se je zgodba še štirikrat ponovila, z dnom leta 2017, ko je bil Colorado z 22 zmagami in 60 porazi najslabša ekipa lige. A vse se je poplačalo, ko so se poteze na naborih (4. izbor 2017 Makar, 1. izbor 2014 McKinnon, 4. izbor 2019 Bowen Byram) in menjave igralcev (letos marca je prišel Cogliano …) naposled izkazale za zadetek v polno.
Le en "madež" je imela končna proslava; povsem enako, kot se je pred dvema tednoma zgodilo Adamu Silverju v ligi NBA, komisar lige NHL Gary Bettman ni mogel podeliti lovorike novopečenim šampionom zaradi okužbe s covidom. To je storil njegov namestnik Bill Daly.
