Še kot najstnik je osvojil evroligo, eurobasket, srca navijačev. Kot čudežni deček se je podal še v Ameriko in v trenutku je postal globalni superzvezdnik. Slovenska športna blagovna znamka številka ena, pa čeprav jih zadnja leta res ne manjka. Luka Dončić je izumil vseslovenska vstajanja sredi noči, celo navijaška romanja čez lužo, tudi za eno samo samcato NBA-tekmo. Pregled najboljših potez s tekem Dallasa je postal del jutranje rutine ljubiteljev košarke, celo tistim ravnodušnim do športa ni ušlo, koliko točk je dosegel, koliko podaj in skokov ter ali je zmagal. Za medije hitre, kratke in učinkovite novičke o njem, za katere ni bilo treba nikamor na teren, nikogar klicati in praktično ničesar dodatno vedeti, so prinašale instant klikanost, branost, poslušanost in gledanost, pri konzumentih novic pa je vzbujal čustva. Patriotizem nas je preveval, ko je en dan podrl rekord Michaela Jordana, drug dan ga je neka legenda primerjala z Draženom Petrovićem, tretji dan je premagal LeBrona Jamesa. Vmes pa smo se še sekirali, kaj bo z njim, ko ga je zabolel gleženj.
Ob trojnem dvojčku za zmago je bil zaslužen on. Ob trojnem dvojčku za poraz so bili krivi drugi. Ob triurnih NBA-epopejah z nenehnim metanjem trojk in vmesno kardio vadbo sicer nismo zdržali budni, a sodeč po vrhuncih tekem ni bilo dvoma, da je nekaj posebnega. Tudi zato smo skupaj z njim bentili čez sodnike, zakaj ga bolj ne zaščitijo, po tekmah pa vedno znova poslušali iste fraze, kako prevzema odgovornost nase, kako zori, se uči in kako bo naslednjič še boljši.
Že odkar je novinec, Dallas stavi nanj
Videti je bilo, da deluje. Ob individualnih presežkih je tudi ekipa z njim rasla. Prvo leto je resda ostala brez končnice, se nato dvakrat ustavila v prvem krogu proti Clippersom, lani prilezla celo do konferenčnega finala, kjer so bili premočni kasnejši prvaki Warriorsi. Letos pa namesto nadgradnje - polom. Še pred dvema mesecema četrta ekipa zahodne konference je pretekli vikend ostala tudi brez desetega, brez dodatnih kvalifikacij za končnico. In Luka Dončić je sezono zaključil še hitreje kot denimo tretjeligaški branikovci.
Je kriv lastnik Dallasa Mark Cuban, ki je zaukazal zadnji dve tekmi odigrati brez najboljših košarkarjev oziroma, po domače povedano, namerno izgubiti? Ocenil je, da se mu bolj kot mučenje v končnici splača ostati brez nje in obdržati enega od prvih desetih izborov na naboru. Vendarle je letos prijavljen nov čudežni deček, Victor Wembanyana. Na podoben način je Dallas tudi prišel do Dončića. Skratka, po letih nadgrajevanja ekipe je Cuban zaukazal popoln "reset".
Kaj manjka Dončiću?
Kaj manjka Luki Dončiću na poti do ultimativnega cilja, šampionskega prstana v ligi NBA? Ali je težava za letošnji polom v ekipi ali del krivde nosi tudi on sam? Bi moral svojo igro kako prilagoditi? Vemo, da so za odgovore na ta vprašanja trenerji in vodstvo Dallasa mastno plačani, a poskusimo nanje odgovoriti mi vsi skupaj, dragi bralci in bralke. Pišite nam na sport@vecer.com ali na zoran.mijatovic@vecer.com. Vaša mnenja objavimo v ponedeljkovi številki Večera.
Je morda kriv Kyrie Irving? Prav MVP svetovnega prvenstva 2014 in NBA-prvak 2016 je prišel v Dallas (v Brooklyn pa sta odšla Spencer Dinwiddie in Dorian Finney-Smith), preden se je rezultatska krivulja kluba obrnila navzdol. Odtlej je namreč ekipa zabeležila deset zmag in 17 porazov. A ko je Irving prišel v Dallas, je nekaj tekem odigral brez poškodovanega Dončića, izkupiček pa je bil pozitiven, 3-1.
Je torej težava v – Dončiću? Že odkar je novinec, Dallas stavi nanj. Da so mu dali vsa pooblastila, že prvo leto razpustili prvo peterko, mu nato menjali trenerja, ga spajali z zvezdniki Kristapsom Porzingisom, Jalenom Brunsonom, Kyriejem Irvingom … Nič ni šlo. Kaj mu torej manjka? Sušenega mesa in rakije, kot je na majici vzornika otrok pisalo pred eno od tekem? No, Dončićeva statistika cveti; z 32,4 točke na tekmo je drugi strelec lige, tudi 60 jih je že nasul. Ampak – ali dela tudi soigralce in ekipo s tem boljše? Ko je bil Goran Dragić na zlatem Eurobasketu 2017 vodja na parketu, je Klemen Prepelič postal član Reala, Jaka Blažič Barcelone, Edo Murić Efes Pilsena. Najboljših evropskih klubov. Po lanskem Eurobasketu z Luko v glavni vlogi je bil prestopni rok bolj klavrn.