S tekmovanjem v hitri hoji se je pričel atletski program olimpijskih iger po pariških ulicah, danes se bo dogajanje preselilo v notranjost stadiona Stade de France, ki je bil zgrajen za svetovno prvenstvo v nogometu leta 1998 in je s 77 tisoč sedeži največji objekt teh olimpijskih iger, če odštejemo vrtove Versajske palače. Atletika bo na sporedu do zadnjega dne iger naslednjo nedeljo, a večina od sedmih Slovencev bo nastopila že prvi dan. Tekmovanje bo dopoldne otvorila Lia Apostolovski (skok v višino), v popoldanskem sporedu pričakujemo Klaro Lukan (tek na 10.000 metrov), Nejo Filipič (troskok) in Anito Horvat (tek na 800 metrov). Ian Matic Guček (400 metrov z ovirami) bo na tartanu v ponedeljek, naša aduta za najvišja mesta, Tina Šutej (skok s palico) in Kristjan Čeh (met diska) v sredo. Le na slednjega v Franciji še čakamo.
Zadovoljna že, da je olimpijka
"Nimam občutka, da bi kaj otvorila, čeprav bom nastopala prva. Toliko vrhunskih rezultatov so dosegli drugi športniki, da smo že povsem v ritmu tekem. Imamo že tudi prvo slovensko kolajno in to še zlato, res smo lahko ponosni," je povedala Lia Apostolovski. Prvič je v družbi najboljših športnikov sveta. "Nisem imela veliko časa, da bi okusila vzdušje olimpijske vasi. Prišla sem komaj v torek, ampak je res nekaj posebnega. V Pariz sem prišla zadovoljna. Veliko mi pomeni, da sem se uvrstila na svoje prve olimpijske igre in postala olimpijka. Lahko rečem, da sem bila na vseh velikih tekmovanjih, kar je lep dosežek. Zdaj pa grem tekmovat tako, kot znam," je dejala 24-letna letna Ljubljančanka, ki ji še pet centimetrov manjka do magične meje dveh metrov in 30 let starega slovenskega rekorda Britte Bilač, s katerim si je ta prislužila zlato na evropskem prvenstvu.
Apostolovskijeva je svoj mejnik dosegla lani, februarja letos pa je s ponovitvijo osvojila bron na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu. "Na tekmo grem z istimi cilji kot na vsako drugo večje tekmovanje. Želim si osredotočenega in sproščenega nastopa. Kar 34 punc bo v kvalifikacijah, vse z istim ciljem, da nastopimo v finalu, v katerem bo le dvanajst mest. Le o kvalifikacijah trenutno razmišljam, o ničemer drugem," je dejala devetouvrščena na svetovni lestvici.
Na Japonskem en krog, v Franciji dva
Že brez nastopa bodo igre za vselej v spominu Aniti Horvat. Naša najboljša srednjeprogašica je v Parizu žarela že prvi dan, ko jo je mariborski jadralec Žan Luka Zelko zaprosil za roko. "Nisem niti malo pričakovala. Žan se je zelo potrudil, bilo je res lepo presenečenje. Zelo romantičen dogodek, ki mi je polepšal ne samo otvoritveno slovesnost, pač pa tudi cele igre in seveda celo življenje. Zelo sem vesela, da se je to zgodilo," je povedala 27-letna Ljubljančanka, na katero bo ta dogodek vplival tudi na atletskih stezah: "Mogoče ni ravno motivacija, ampak vesel občutek, ki te spremlja ves čas."
Od atletske ekipe sta z Nejo Filipič najdlje na prizorišču. A sta prišli na otvoritev, ker je vedela, kaj jo čaka? "Ne. Žan je sicer zelo agresivno vztrajal, da bi šla, ampak sem že sama želela iti," je dejala Horvatova. Z jadralnimi izkušnjami zaročenca si pri atletiki ne more kaj prida pomagati. "Čisto nič," se je zasmejala: "Ne, da ne najdem nič zase, težko vlečem vzporednice z atletiko. Gre za povsem različna športa. Se pa podpirava eden drugega, si tudi dava mir, kdaj pa skupaj delava dihalne vaje," je dejala atletinja, ki se sicer vse bolj spozna na jadranje, vse bolj ga razume in ji je vedno bolj všeč.
Olimpijski utrip je dodobra spoznala. "Super je, vedno je kaj za početi. Vedno se kaj dogaja, ni se težko zamotiti. Nimam pa težav s tem, da se ne bi mogla osredotočiti nase, na tekmo, ki je itak prioriteta. Vse je podrejeno temu, da bom dobro tekla," je povedala članica velenjskega kluba. Slovenska rekorderka na en stadionski krog je v Tokiu z 28. mestom obtičala v kvalifikacijah, v Parizu bo tekla na dva. Na junijskem evropskem prvenstvu v Rimu je bila s 16. mestom razočarana. "Fizično sem super pripravljena. Izvajala sem tudi veliko mentalnih treningov in upam, da se vse skupaj izide, da se mi končno v tej sezoni odpre. Nočem nič napovedovati, ker si nočem nalagati bremen. Dala bom vse od sebe, tekla bom najbolje, kot znam. To pa je tudi vse, kar lahko naredim," je povedala Anita Horvat.
Četrte igre niso več "vau"
Glavno slovensko orožje za vrhunski rezultat poleg Kristjana Čeha je Tina Šutej, ki pa se je letos borila s poškodbo roke in je izpustila veliko tekmovanj, tudi prvenstvo stare celine. "Zelo dobro sem, roka je zdrava. Mogoče razteg ni povsem stoodstoten, ampak mislim, da bo na tekmi vse, kot mora biti. Dobro se počutim, tri dni sem že v olimpijski vasi. Nimam se kaj pritoževati," je povedala slovenska rekorderka v skoku s palico. Pred skoraj tremi tedni je po dolgem času spet trenirala skoke. "Preizkusili smo, če bo roka vzdržala in je. Imela sem eno pripravljalno tekmo, da sem videla, če vse štima. Časa ni bilo dovolj, absolutno smo morali nekatere stvari prehiteti. Verjetno pripravljenost ni takšna, kot je bila na prejšnjih prvenstvih. Zelo sem zadovoljna, kako se je obrnilo, ker sem že mislila, da je konec. Na srečo je moja regeneracija še kar dobra, imela sem dobro pomoč fizioterapevtov, zrihtala sem se in sem tu v pričakovanju," je dejala naša najstarejša atletinja v Franciji.
In najbolj izkušena, pri 35 letih so to že njene četrte olimpijske igre. V Londonu ni šlo čez kvalifikacije, v Riu je bila enajsta, v Tokiu peta. "Zdaj ni več vse vau, kot je bilo na prvih igrah. Od poškodbe sem se bolj ukvarjala s tem, če bom sploh šla na tekmo ali ne in niti nisem razmišljala o ciljih. Vso mentalno energijo sem usmerila v prihod v Pariz. Tudi zdaj še ne razmišljam o rezultatu, ampak le o kvalifikacijah, ki znajo biti zelo stresne. Moj prvi cilj je, da pridem v finale. Mislim, da imam glede na izkušnje in pretekle tekme zelo dobre možnosti," je optimistična Šutejeva.
Na Stade de France še ni tekmovala. "Diamantna liga je bila na manjšem stadionu, ki pa je še vedno velik. Veselim se velikega števila gledalcev; če bo tako, kot je na drugih prizoriščih, bo kar polno. Francozi veliko dajo na atletiko, super pogoje za trening smo imeli na dveh stadionih, na enem tudi začasni fitnes. Dober fitnes je prav tako v vasi," je dejala članica celjskega Kladivarja, ki se je zelo razveselila kolajne Andreje Leški: "Gledali smo po telefonu. Noro, kaj ji je uspelo. Najbolj stresno je bilo v polfinalu proti Francozinji." Uspeh je pozitivno vplival tudi na Šutejevo: "Absolutno! Ko sem gledala njen dvoboj in po tem, kako je skakala okrog, so mi šle kar kocine pokonci. Neverjetno!"
