Tik pred koncem 111. dirke po Franciji, ko Tadej Pogačar nima več resnega tekmeca, ki bi ogrozil njegovo tretjo skupno zmago, je prišel čas za podiranje rekordov. S četrtim slavjem v etapi letos je premaknil osebni mejnik, s skupno petnajstim pa se je že na dvanajstem mestu na večni lestvici izenačil z belgijskim sprinterjem Freddyjem Maertensom, ki je na prelomu 70. let v 80. osvojil tri zelene majice. Izjemno je odpeljal predvsem ciljni vzpon na Isolo 2000, ki je bil - označen s prvo kategorijo - najlažji od trojice, če mu lahko sploh nadanemo takšno oznako. Sta pa prelaza Vars in Cime de la Bonette, ki je šel do neverjetnih 2802 metrov nadmorske višine, še nikoli na Touru višje, zagotovo močno izčrpala peloton. Rumena majica je napadla osem kilometrov do cilja in si nabrala skoraj dve minuti naskoka nad Jonasom Vingegaardom in Remcom Evenepoelom, skupna prednost Gorenjca pa zdaj znaša že več kot pet minut.
Napad Visme je vzel osebno
A v cilju ni govoril o številkah, bitko na cesti je vzelo osebno. Želel je prehiteti Mattea Jorgensona, Vingegaardovega prvega pomočnika pri Vismi, ki je bil v ubežni skupini in na poti do etapne zmage. Ne prav daleč od cilja ga je ujel in prehitel. "Mogoče ne bi napadel, ker je bil tudi Simon Yates, brat našega Adama (kolega pri Emiratih, op. p.), v pobegu. Visma je cel dan pritiskala na nas, a ker je bila tudi moja ekipa zelo našpičena, sem se ji želel oddolžiti," je povedal Tadej Pogačar. Bil je zadovoljen, da je še enkrat odpeljal vrhunsko in da letos v treh tednih ni imel slabega dne, kot se mu je to zgodilo v zadnjih dveh letih. "Zdaj sem spet stari jaz in se še vedno izboljšujem." Pa je ta novi/stari jaz celo boljši od originala, je dobil servirano vprašanje. "Malo sem boljši kot stari jaz. Bolj sem izkušen, ne delam preveč napak. Včasih sem bil zaskrbljen, neučakan, kar je bilo slabo, ampak letos sem se imel ves čas pod kontrolo, vse odkar sem prevzel vodstvo na Galibierju. Zelo sem samozavesten, gotov, brez pritiska vozim že cel teden. Številke bomo analizirali kasneje, ampak mislim, da sem zelo dober."
Ob cesti je imel v prvi alpski etapi zaključka dirke veliko podporo. Slovenski navijači so bili na vseh treh vzponih, a še največ jih je bilo na zadnjem, kjer so ponekod stali kar v špalirju. Že lep čas pred prihodom karavane so bili živahni in so skoraj kot Pogačar in Vingegaard tekmovali z danskimi. Rezultat tega dvoboja je bolj negotov, toda pomembno je, da jih je prvi kolesar sveta slišal. "Nisem videl prav veliko Slovencev čez tri tedne, toda v zadnjih dveh, treh dneh jih je ogromno. Pravo navijanje je to, to je noro. Zelo sem užival tudi, ker je prisotna moja družina," je dejal kolesar s Klanca pri Komendi, ki ga je prišla podpret tudi srčna izbranka Urška Žigart.
Plan B in dva poraza v enem dnevu
In kako so kar dva poraza v enem dnevu sprejeli pri Vismi? "Samo razočaran sem bolj kot vse drugo. Ne bi smel biti, ampak spet sem bil tako blizu, slab odnos imava z dirko po Franciji," je dejal Matteo Jorgenson. Na ciljnem vzponu ni kaj dosti razmišljal o Pogačarju, saj so imeli ob vznožju ubežniki skoraj štiri minute naskoka. "Ampak ko sem slišal, da v zadnjih treh kilometrih prihaja, sem dobil slab občutek." Slaba uteha za Američana je, da se je prebil v deseterico, a sprva ni bil mišljen, da bo naskakoval zmago. Nekateri si niso znali pojasniti te poteze, moral bi namreč kriti hrbet svojemu kapetanu. "Med etapo smo šli v plan B. V osnovi sem bil v pobegu satelitski kolesar za Jonasa, ampak sem dobil klic, da menjamo." Tudi Jonas Vingegaard je naredil preklop. "Nisem imel dobrega dne. Na polovici etape sem moral začeti razmišljati drugače, od tega, da bi šel po zmago, do tega, da poskušam čim boljše slediti."
Tudi pri tem je Danec v zadnjih dneh vse manj prepričljiv. "Mogoče me lovi to, da sem prišel na dirko samo z mesecem in pol priprav. Dva tedna sem bil - kot Pogačar - vrhunski, zdaj pa nisem več. Že na startu sem rekel, da bo noro, če bom lahko šel po zmago. Ta bitka je zdaj že izgubljena, za drugo in tretje mesto pa še ni." Še nedolgo nazaj je Viking govoril drugače ... "Ja, vem. Da bom za zmago tvegal drugo mesto, ampak ko imaš takšne noge, kot jih imam trenutno jaz, se bom poskušal zadovoljiti z drugim mestom." Tudi to še ni gotovo, Evenepoel je izjemen kronometrist, pred karavano pa je še en garaški dan v Alpah. Kdor misli, da bo sobota zaradi starta v Nici uživaška, se krepko moti. V zaledju Azurne obale je nešteto vzponov, prelazov in ceste so ozke, spolzke, zavite. Na 132,8 km in ob 4600 višinskih metrih bo prava demonstracija, kar te ponujajo. Štirje prelazi, Braus, Turini, Colmiane in Couillole, od enega do drugega bodo vozili kolesarji, ne veš, kateri je težji, vsi so prve kategorije kar 54 kilometrov vzpenjanja jih čaka. "Počel bom enako, kot sem v 19. etapi, sledil bom Remcu," se je Vingegaard osredotočil na nov dvoboj.
Rezultati 19. etape, Embrun - Isola 2000, 144,6 km: 1. Tadej Pogačar (Slovenija/UAE Emirates) 4.04:03, 2. Matteo Jorgenson (ZDA/Visma-Lease a Bike) +0:21, 3. Simon Yates (Velika Britanija/Jayco-Alula) 0:40, 4. Richard Carapaz (Ekvador/EF Education-EasyPost) 1:11, 5. Remco Evenepoel (Beglija/Soudal-QuickStep) 1:42, 6. Jonas Vingegaard (Danska) ... 43. Jan Tratnik (oba Visma) 27:26, 134. Luka Mezgec (Jayco) 42:31, 137. Matej Mohorič (vsi Slovenija/Bahrain) 43:08; vrstni red: 1. Pogačar 78.49:20, 2. Vingegaard +5:03, 3. Evenepoel 7:01, 72. Tratnik 3.31:46, 114. Mezgec 4.28:57, 127. Mohorič 4.47:06.
