Leta 1955 v Mariboru rojeni Viljem je že v zgodnjih letih začutil, da mora gledati skozi fotografski objektiv in ovekovečiti tisto, kar je najbolj zanimalo njegove oči. Zato je že v sedmem razredu osnovne šole kupil prvi fotoaparat, da je lahko na končnem izletu fotografiral. Kmalu ni bilo dovolj, da je fotografiral le zabavne dogodke. Posvetil se je fotografiranju cvetja in Maribora. Začel je razvijati lastno estetiko in kompozicijo. Nikamor ni šel brez fotoaparata. Celo med služenjem vojaškega roka je dva meseca neumorno fotografiral in si zaradi tega skoraj prislužil vojaški zapor. Sledilo je obdobje, ko se je ukvarjal s potopisno fotografijo. Zanimalo ga je vse, kar bi na posnetku lahko izžarevalo bistvo fotografiranega objekta, če je bil to le en cvet, pri živalih ga je zanimala gracioznost gibanja, panoramski posnetki so dihali karakter pokrajine, gradovi pa so v lastni samoti pripovedovali neme zgodbe … Tako skupaj skoraj 50 let neprenehoma fotografira. Vse, kar je do danes ujel v objektiv, je arhivirano. Vsak negativ ima svoje mesto.
Posebno poglavje v umetniškem ustvarjanju Viljema Klemenčiča je akt fotografija. Z njo se ukvarja že več kot 30 let. Dolgoletne izkušnje pri fotografiranju ženske lepote, tudi notranje, so iz Viljema naredile mojstra v najžlahtnejšem pomenu besede. Torej je logično, da je bil lahko polnih devetnajst let uradni fotograf pri izboru za mis Slovenije, kjer je fotografiral tudi v zaodrju - in prav tam so nastale fotografije, ki v sebi nosijo pečat časa, upanj in hrepenenj, a tudi razočaranj in solz posameznih lepotic. Fotografije, ki so očem navadnih smrtnikov še danes nedosegljive. Sodeloval je tudi s tednikom Kaj, ovekovečil veliko pomembnih dogodkov in znanih porok.
Klemenčič nenehno išče svoje notranje navdihe. Če je do nedavna razstavljal svoje fotografije v ekstremno velikih formatih, se tokrat v Trafiki pri Mestnem parku predstavlja s kolekcijo miniatur Grajske vile, katerim sopostavlja ekstremno velik eksponat ženskega akta, zato je razstavo poimenoval Miniature + 1. Fotografije so posnete v več (propadajočih) slovenskih gradovih.
Lani poleti in nato še jeseni se je v sodelovanju z Društvom Trafika že predstavil kot ljubiteljski snemalec s svojimi digitaliziranimi filmi o dogodkih iz osemdesetih let v Mariboru. Razstavišča sicer izbira z veliko mero spoštovanja do svojih umetniških del. Razstavljal je v Riemerjevi galeriji v Slovenskih Konjicah, Fotografskem muzeju Maribor, Muzeju NO Maribor, Dosor Radenci, Kulturnem domu Rogaška, Muzeju Mimara v Zagrebu, Galeriji Ehrenhausen/Au...
"Dolgoletne izkušnje pri fotografiranju ženske lepote, tudi notranje, so iz Viljema naredile mojstra v najžlahtnejšem pomenu besede. Njegov spoštljiv odnos do ženske lepote je čutiti v črno-beli tehniki in v pastelnem koloritu. Povsod pa so svetloba, sence in kompozicija tisti elementi, ki nadgrajujejo njegovo fotografijo v izpovedno čistost. Njegove fotografije nosijo pečat časa, hrepenenja, veselja in tudi razočaranja," je o njem zapisal filmski in gledališki igralec Bojan Maroševič.
Razstava bo odprta do 30. aprila ob torkih in četrtkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
