Branka Bezjak
Vsi poznamo ali pa smo vsaj že velikokrat slišali za kraško Cerkniško polje. Veliko manj znano, pravzaprav pa nedaleč stran, je Planinsko polje, kjer lahko prav tako spremljate vse značilnosti in posebnosti kraškega sveta. Polje je bodisi poplavljeno bodisi vode ni. Obe lokaciji sta dostopni z istega avtocestnega odcepa, to je pri Uncu, le da se k Planinskemu polju usmerimo na sever oziroma desno, ko pripeljemo z avtoceste (iz smeri Maribora), proti Cerkniškemu polju zavijamo na jug.
Po le par kilometrih vožnje po regionalni cesti se že spustimo na Planinsko polje, ki je pet kilometrov dolgo in 2,5 kilometra široko najnižje ležeče kraško polje v Notranjskem podolju. In še preden prečkamo lep kamniti most čez reko Unico, ki tudi kroji vodnatost polja, na levi že uzremo ruševine nekdaj zelo lepega baročnega dvorca Haasberg (Hošperk). Tukaj lahko naredite tudi postanek, na voljo so parkirišča, okrepčilo v manjšem baru, za otroke bo gotovo zanimiva manjša kmetija, kjer med domačimi živalmi kraljuje osliček. Lahko pa se odpeljete naprej k vasi Planina oziroma k Planinskemu polju ter se vrnete sem peš.
Dvorec, ki so ga na začetku 17. stoletja zgradili knezi Eggenbergi, je v tistem času veljal za najmogočnejši baročni dvorec na Slovenskem. Slovel je po bogati notranji opremi ter čudovitem parku, ki je danes žal ohranjen le deloma. Pripravili so že več projektov, kako in kaj z njim - ali kako bi vsaj zaščitili ruševine pred nadaljnjim propadanjem, sta nam med drugim povedala vodnika Tomaž in Nataša Kocjančič iz Bike Slovenia. Mi smo se namreč priključili organiziranemu pohodu od bližnje Planinske jame po polju do dvorca in nazaj k jami. Mogoče pa je to krožno pot, dolgo skupaj kakšnih šest kilometrov, prehoditi povsem samostojno, prevozna je tudi s kolesi. Pri Hošperku je tudi izvir reke Škratovke ob Malenščici, ki skrbi za vodnatost tega območja in tudi za pitno vodo.
Vsekakor je zanimiva za ogled tudi Planinska jama, v kateri je največje podvodno sotočje rek v Evropi, tu se združita reki Rak in Pivka v Unico. Tokrat je bil ob dnevu odprtih vrat jame na ogled samo manjši del, sicer je med ogledi videti tudi človeške ribice. In radi poudarijo, da jih je v tej jami precej več kot v Postojnski jami. Ob predhodnem dogovoru se je mogoče na reke v jami podati tudi s kajakom. Oglede vodi in za jamo skrbi Jamarsko društvo Planina. Aprila, maja, junija in septembra so ogledi ob sobotah ob 17. uri ter ob nedeljah in praznikih od 15. do 17. ure. Julija in avgusta so vsak dan ob 17. uri. Dostop do jame je dobro označen, le malo iz vasi Planina. Sicer pa na vhod opozarja tudi Ravbarjev stolp, ki se dviga na manjši vzpetini in je edini ostanek nekdanjega istoimenskega gradu.
Za obisk tega konca si lahko vzamete nekoliko več časa, lahko pa jamo obiščete in si ogledate okolico zgolj med postankom na morje ali povratkom s počitnic.
