Na zatožni klopi je sedel nekdanji avstrijski policijski agent Robert Schell. Obtožnica ga je bremenila kraje treh sodov masti v vrednosti 4000 kron. Te je s svojim pajdaši ukradel iz zaklenjenega skladišča občinskega urada v poslopju pivovarne Tscheligi.
Prvoobtoženi Robert Schell je na začetku krivdo zanikal, nato pa le priznal, da je mast ukradel s pomočjo nekega "civila", čigar imena ni poznal. Ta mu je odprl skladišče s posebnim vlomilskim ključem, pri dejanju pa so nekdanjemu policijskemu agentu pomagali še trije vojaki in Tscheligijev hlapec Gašpar Schlosser, vendar omenjena četverica ni vedela, da sodeluje pri tatvini.
Schell in njegov neznani pajdaš sta pred skladišče pripeljala vojaški voz, ki sta ga priskrbela Oto Narhold in Gottfried Pichleritsch, ter počakala, da je iz Tscheligijeve pivovarne šel k obedu Schellov oče, Herman Schell, ki je bil tam zaposlen kot varilec piva. Nato so vlomili v skladišče, naložili na voz tri sode masti in se odpeljali proti Tržaški cesti, kjer naj bi ukradeno mast spravili pri gostilničarju Rapocu. Temu so že prej povedali, da gre za mast, ki so jo pretihotapili iz Ogrske, kjer so jo kupili po 15 kron, tukaj pa naj bi jo prodali po 40, tako da si je najbrž tudi gostilničar obetal zajeten zaslužek.
Pri nečednih poslih je kriminalno združbo zasačil mestni nadstražnik Ivan Jerin. Ko jih je ustavil na Tržaški cesti, so mu povedali, da tovorijo maščobo za orožje, a je budno oko opazilo, da iz razpoke na enem izmed sodov teče čista bela mast. Zato je tovor zaplenil, krivce pa predal sodnim oblastem. "Robert Schnell je tudi v Mariboru splošno znana oseba, že po njegovem očetu, varilcu pivovarne Tscheligi. Pred koncem vojne je služil kot četovodja pri tukajšnjem havbičnem polku, in videlo se ga je navadno več na cesti in po gostilnah kot pa v vojašnici. Imel je že takrat svoje kupčijske zveze," z obravnave poroča Mariborski delavec 29. marca 1919.
Schellov zagovornik dr. Irgolič je dejanje klienta skušal opravičiti z duševnimi motnjami, ki naj bi jih bil utrpel v nedavno končani vojni, pa tudi z argumentom, da je mast previsoko cenjena in da so Schella k tatvini napeljali drugi. Porotniki odvetnikovemu zagovoru niso verjeli, Roberta Schella so obsodili na 18 mesecev težke ječe, poostrene vsak drugi mesec s postom in trdim ležiščem. "Bržkone pa pride ta mast še enkrat na porotno klop, a na nji bodo sedeli drugi."
