Projektu Umovadba, ki ga v Mariborski knjižnici izvajajo že drugo sezono, je komisija pri Združenju splošnih knjižnic dodelila maksimalno število možnih točk. Nagrado so vsi izvajalci prevzeli ob praznovanju dneva splošnih knjižnic 20. novembra v Osrednji knjižnici Celje. Podelitev je bila del dogajanja ob Tednu splošnih knjižnic.

V Mariborski knjižnici, kjer z raznolikimi vsebinami aktivno že sicer posegajo v družbeni prostor, so ob spremljanju naraščajočega pojava demence lani v sodelovanju z Zavodom Aloja Maribor vzpostavili program Umovadba. Vodita ga magistrica socialne gerontologije Lidija Breznik, strokovna vodja Zavoda Aloja, in prostovoljka, diplomirana socialna delavka Zvonka Novak, upokojenka z delovnimi izkušnjami iz Centra Naprej in VDC Polž.

Program Umovadba je brezplačen, namenjen posameznikom z upadom spoznavnih sposobnosti ter tistim, ki jih želijo ohranjati in krepiti. Udeleženci s pomočjo iger in didaktičnih pripomočkov iz zbirke igroteke Mariborske knjižnice krepijo spomin, motoriko, senzomotoriko, senzorne zaznave in govorne veščine. "Z izbiro raznolikih in ciljano izbranih vaj udeleženci krepijo spodbude za lasten napredek ali napredek svojih svojcev. Zaznam pozitivne učinke na spomin, pozornost, fino motoriko, senzorne sposobnosti, reševanje logičnih nalog in ohranjanje samopodobe. Izrazito pozitivno se kaže vpliv na ohranjanje socialne mreže," o pozitivnih učinkih razlaga Lidija Breznik.

Redna, tedenska srečanja so v Knjižnici Nova vas ob sredah ob 10.30. "Prednost vidim v povezovanju lokalnega okolja s knjižnico in pripravljenosti zaposlenih, da se naučijo nekaj o demenci in to uporabijo pri svojem delu ali v vsakodnevnem življenju, kar prispeva k destigmatizaciji demence," še poudarja Breznikova. Za zaposlene so pred pričetkom programa izpeljali izobraževanje s področja demence in zdaj pomembno doprinašajo k izvajanju programa. Vodja Knjižnice Nova vas Slavko Žižek izpostavlja še en pomemben vidik programa: "Pozitivno plat projekta ocenjujemo tudi v vedenju spremljevalcev, ki na Umovadbo pripeljejo svojce. Najpogosteje počakajo v knjižnici, se v tem času med seboj družijo, izmenjajo izkušnje, neobremenjeno spregovorijo o svojih težavah v skrbi za svojce in so si tako v medsebojno podporo. Zelo dragocena jim je tudi strokovna podpora izvajalk. Na ta način se plete solidarnostna mreža, ki doprinese k vključevanju v okolje in detabuizaciji demence, kar uporabnikom veliko pomeni."

Aleš Žigart, vodja Pionirske knjižnice Nova vas, kjer domuje zbirka, in Tanja Vreš, vodja igroteke, navajata: "Opažamo tudi zmeren porast zanimanja za igroteko v našem okolju, prav tako povečanje prepoznavnosti knjižnice, kar se nakazuje tudi pri izposoji pripomočkov in iger po modelu Umovadbe za prenos gradiva iz igroteke v druga okolja, denimo Društvo upokojencev Razvanje."

Program se je v zadnjem letu dobro uveljavil, število udeležencev se je v drugem letu izvajanja podvojilo. Redna udeleženka programa Manja H. deli svojo izkušnjo: "Redno in z veseljem prihajam zaradi socialnih stikov, sklepanja novih poznanstev, sprostitve, ob družabnih igrah pa krepim spomin. Pozitivnih učinkov je veliko, potrebna bi bila širitev projekta v druge enote." Direktor Mariborske knjižnice Klemen Brvar pravi, da v sodelovanju z Zavodom Aloja že načrtujejo širjenje programa v katero od drugih enot knjižnice, "hkrati pa si prizadevamo zagotoviti dolgoročno vzdržnost storitve".

Zavoda v sodelovanju pripravljata in dopolnjujeta še sezname pisnega gradiva na temo demence, skupaj obeležujeta različne dogodke ter ozaveščata in senzibilizirata širšo javnost ter poskušata doprinesti k detabuizaciji demence v družbi.