Z osrednjo slovesnostjo, vodenim ogledom in odprtjem še nekaterih razstav v Kulturni četrti Židovska je minulo soboto organizator Fotoklub Maribor začel letošnji 9. Festival fotografije Maribor. Letos je izbrani koncept, ki povezuje fotografije, Mrtvi kot. To pomeni, da je festival v temačnih barvah, saj so tudi v ospredju zakrite ter velikokrat spregledane tematike in problematike sodobne družbe (revščina, hendikepirani, ženske po bolezni raka ...). Na šestnajstih lokacijah po mestu so tako na ogled raznolika dela prav tako raznolikih umetnikov. Od tistih, ki se s to vrsto umetnosti spoznavajo šele nekaj let, do tistih, ki so si s svojim ustvarjanjem že pridobili naziv mojster.
"Fotografija je več kot posledica pritiska na sprožilec fotoaparata. Kakor v kiparstvu ni bistvo zgolj izklesati kamen ali gnesti glino, je tudi pri fotografiji pomembno ustvariti izdelek, ki bo ostal v spominu in imel močno sporočilo na drugačen, nevsakdanji način," izpostavlja predsednik Fotokluba Maribor Mihael Kacafura. Tudi zato se v Fotoklubu trudijo, v katalogu k festivalu dodaja Kacafura, da fotografsko umetnost na nevsiljiv način predstavijo tudi na lokacijah, ki so se pripravljene priključiti in so torej bolj priložnostna razstavišča: "Skušamo izobraziti javnost o fotografski umetnosti oziroma jo naučiti ločiti fotografsko umetnost od preprostega škloca. To pa ni enostavno in zato verjamemo, da potrebujemo še 10., 11. in še marsikateri Festival fotografije Maribor."
Sedem avtorjev se predstavlja v osrednjem delu festivala: Andrej Perko (1. nadstropje Univerzitetne knjižnice Maribor), Branimir Ritonja (Pokrajinski muzej Maribor, razstavišče Partizan), Jan Horvat (Narodni dom Maribor), Maja Prgomet (Fotogalerija Stolp), Marko Pak (Galerija DLUM), Matevž Čebašek (Sinagoga Maribor), Rudi Uran (Fotografski muzej Maribor), Sandra Požun (razstavišče IZUM). In še s skupinsko razstavo (Ne)vidni se v galeriji Media Nox predstavljajo mladi fotografij iz projekta Canonov program povezovanja generacij.
Ob njih se predstavljajo še fotografi v okviru spremljevalnega programa festivala: Mihael Brunčko (razstavišče Trafika), Janja Cizelj (Dijaški dom Lizike Jančar), Miha Horvat (ulična galerija Židovska), Maja Modrinjak (Kavarna Macchiato in razstavišče Karlinia, JSKD Maribor), Dušan Gajšek in Bojan Šenet (mala dvorana KS Kamnica), Vinci Oblak (razstavišče RRRudolf) in Mihael Kacafura v pritličju Univerzitetne knjižnice Maribor.
Odprtje slednje je bila že prejšnjo sredo, 11. septembra. Serija črno-belih fotografij prikazuje balet oziroma baletne plesalce v nekoliko neobičajnem okolju. Ne na odrskih deskah, temveč na ulici, na železniški postaji, v urbanem okolju ... "Na fotografijah avtor poveže senzualno izražanje baletnih plesalcev z ritmom in utripom ulice, veduto mesta, mimoidočimi meščani. Tako umetnost plesa približa sleherniku," so v UKM zapisali ob razstavi. Kacafura je dolgoletni fotograf, ki je s svojimi fotografijami sodeloval že v 25 državah. Ob tem je prejel preko sto diplom, nagrad oziroma pohval. Pripravil je 16 samostojnih razstav. Za te dosežke mu je mednarodna organizacija FIAP podelila naziv EPIAP/b (umetnik odličnik).
Na otvoritvenem dogodku je Vojko Vidmar, priznani slovenski baletnik, pred upokojitvijo solist pri SNG Opera in balet Ljubljana, izpostavil, kako trdo delo pravzaprav opravljajo baletniki: "Vendar se jim to povrne v večji meri, ko stopijo na oder, ko se zasliši glasba, se vklopijo luči ... Takrat se fizis poveže z dušo in dobesedno poletiš." Ob čestitkah avtorjem in sodelujočim je izrazil še željo, da bi razstava gostovala še kje, kajti "povsod se najdejo ljudje, ki radi pogledajo to umetnost. Brez umetnosti pa ni življenja."
Kacafura pa je povedal, da je celoten projekt do končne izvedbe trajal kar osem let. Za spodbudo, da ga vendarle konča in predstavi javno, se je zato zahvalil ženi Ireni Porekar Kacafura. S posebno pozornostjo pa tudi baletnicam in baletnikom, ki so pred objektiv stopili na ljubljanskih in mariborskih ulicah.
