Branka Bezjak
Po mili zimi se je tudi velika velikonočnica na rastišču na Boču razcvetela že veliko pred istoimenskim praznikom. Pohodniki, ki so si jo letos že ogledali, pravijo, da je je letos precej več kot lani, kar je glede na njeno ogroženost zelo razveseljivo, njeni varuhi pa, tako kaže, dobro opravljajo svoje delo.
Njeni največji varuhi so v Planinskem društvu Poljčane. Kakor je zapisal Ivan Borovnik iz tega društva, vsako leto vložijo veliko truda, da se velikonočnica ohrani. Ne le, da obnavljajo postavljene ograje in opozorilne table v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave, ozaveščajo, spremljajo rast, temveč rastišče tega kosmatinca tudi čistijo. Velika velikonočnica (Pulsatilla grandis) je na Boču prvič omenjena v letu 1928, zabeležil jo je graški pravnik, amaterski botanik H. Schaeftlein. Na Boču se pojavlja na treh rastiščih, najbolj znano je tisto pri planinskem domu.
Rastlina z zvončastim cvetom,vijo-ličaste barve s šestimi venčnimi listi je gosto dlakava in brez vonja, vsebuje tudi strup anemonin, ki hromi osrednje živčevje. V PD Poljčane so leta 1990 takratni Občini Šmarje pri Jelšah predlagali, da zaščiti predel rastišča velike velikonočnice, kar je bilo realizirano v letu 1991. Aktivno pa rastišče določeno obdobje tudi varujejo, in sicer skupina prostovoljcev gorskih stražarjev, varuhov gorske narave in planincev našega in okoliških planinskih društev. Varuhi pri svojem opravilu tudi razlagajo in obveščajo o ogroženosti in kakšno škodo povzročajo nevestni pristopi na rastišče velikonočnice.
Veliki kosmatinec je sicer stepska rastlina, ki se sama dobro varuje pred zunanjimi vplivi. Toda na manjše število cvetočih rastlin vpliva več dejavnikov. Na eni strani so to klimatske spremembe, neustrezen PH tal, zaraščanje z resjem in mahom. Prav zato, ker je stepska rastlina, ji škodijo tudi mile zime z manj snega. Zmanjšalo se je tudi število opraševalcev. Umetno zasajanje je uspešno le v desetih odstotkih, so še ugotavljali pred leti strokovnjaki z Univerze v Mariboru, ki so opravili tudi posebno raziskavo in analizo.
Velik problem na rastišču so zlasti ljudje, obiskovalci rastišča, ne siceršnji planinci. Po podatkih PD Poljčane rastišče v času cvetenja obišče okoli 3000 obiskovalcev. Vstopajo na rastišče in pohodijo, odlomijo, majhne popke cvetov. Težava so tudi psi, ki vstopajo na rastišče, jedo ali prav tako lomijo rastline. Zato ob morebitnem obisku bodimo spoštljivi, previdni, spoštujmo opozorila in ograje, da bo ta posebna rastlina, ki v Sloveniji raste le še na Ponikvi, razveseljevala še številna leta.
