Gregor Komac trenira osebe, ki za terapijo igrajo namizni tenis v mariborski enoti slovenskega društva Trepetlika, katere predsednik je Vinko Kurent. "Vinka, ki se tudi sam spopada s to boleznijo, poznam dolga leta, pred petimi leti me je pregovoril, da v Mariboru prevzamem treninge oseb s Parkinsonovo boleznijo. Prebral je veliko literature o tem in naletel tudi na študijo, v kateri piše, da je namizni tenis izjemno koristna rekreativna panoga za ljudi s to boleznijo, da upočasnjuje njen napredek," razloži Komac. "Poleg tega je navezal stike z Američanom hrvaških korenin Nenadom Bachom, predsednikom svetovnega združenja PingPongParkinson, s čimer je še poglobil svoje znanje o vplivu namiznega tenisa na zdravje ljudi s Parkinsonovo boleznijo. Ko me je nagovoril, da prevzamem te treninge, sem hitro privolil in v štirih letih je napredek vseh, ki redno prihajajo na treninge v dvorano Tabor, skokovit. Nekateri igralci in igralke so kot reprezentanti Slovenije nastopili na že štirih svetovnih prvenstvih in na vseh posegli po kolajnah. Osvojili so jih že več kot dvajset in dokazali, da tudi v mali Sloveniji osebe s Parkinsonovo boleznijo igrajo vrhunski namizni tenis. Največ zaslug za to ima prav Vinko Kurent," je pojasnil Komac. Zelo je zadovoljen s številom igralcev, ki se v mariborski enoti društva Trepetlika ukvarjajo s tem športom.

"V začetku je na treninge prihajalo od osem do deset bolnikov, sedaj jih je 20, če bi na trening prišli vsi, bi jih bilo že več kot 40. Zelo rad si vzamem čas, da igram z vsakim, veseli me, ko opazim, da njihovo znanje napreduje. Primer je malo starejši Jože. Ko je prišel na prvi trening, ni obvladal niti osnovnih namiznoteniških udarcev, želja po napredku pa je hitro rodila sadove in uspešno je igral že na dveh svetovnih prvenstvih,".opiše sogovornik. Pri treningih mu pomaga Kurent, ki je zelo dober igralec namiznega tenisa, občasno pa še Avstralec Robi, ki živi v Mariboru, in Tatjana Krsnik - Pika, nekdanja vrhunska igralka."

Ko je Gregor Komac začel trenirati namizni tenis obolele za Parkinsonovo boleznijo, se je ozrl po ustrezni literaturi, a kaj hitro ugotovil, da je zelo skopa. Razmišljal je, da bi se lotil pisanja priročnika, v katerem bi celostno predstavil, kako igranje namiznega tenisa pomaga obolelim za to boleznijo in bogati njihovo življenje. "Pred dobrim letom so nastali prvi zapiski, nato sem si vzel premor in medtem že skoraj obupal, dokler me prijatelj Ivan Soče, publicist, založnik in borec za zdrav način življenja, s katerim prav tako igram namizni tenis, ni spodbudil, da nadaljujem delo. Bil je tudi moj mentor. Priročnik, ki ga lahko imenujem kar knjiga, Ping pong terapija ima 145 strani, veliko fotografij in grafičnih prikazov, sem predstavil 13. oktobra na svetovnem prvenstvu PingPongParkinson v Laškem. Ni namenjen zgolj osebam s Parkinsonovo boleznijo, ampak tudi bolnikom z drugimi boleznimi, starejšim, upokojencem, zdravim ljudem ..., vsebuje vaje za moč, gibanje, prehrano, dihanje in še veliko drugih uporabnih nasvetov," našteje Komac. Knjiga stane 29 evrov, naročiti jo je mogoče preko povezave pingpongparkison.si ali kupiti v namiznoteniški dvorani v Dvorani Tabor, kjer Komca najdete v popoldanskih urah med tednom. Tovrstnih priročnikov je na tržišču veliko, kolikor mu je znano, pa njegov edini celovito predstavlja vaje, ki dokazano vsestransko pomagajo premagovati različne težave in bogatijo življenje vsem, ne le ljudem s Parkinsonovo in podobnimi boleznimi. Ob vsaki fotografiji je QR-koda, ki po skeniranju s pametnim telefonom ali tablico preusmeri na spletno stran, kjer si je mogoče ogledati video posnetek prikazane vaje.

Sicer pa so za Komcem že desetletja uspešnega igranja namiznega tenisa. "Z namiznim tenisom sem se začel ukvarjati v rojstnem Kočevju. S trdim delom in vztrajnostjo sem hitro napredoval, na mladinskem prvenstvu nekdanje Jugoslavije sem osvojil naslov prvaka v dvojicah in tudi zaigral za reprezentanco, pozneje, po osamosvojitvi Slovenije, pa sem bil dolga leta slovenski reprezentant. Športna pot me je iz Kočevja vodila k ljubljanski Olimpiji, nato v Gornjo Radgono, od tam spet v Kočevje, nato sem igral za Krko Novo mesto, leta 1998 pa sem postal član ŽNTK Maribor. Z vsemi temi klubi sem vsaj enkrat osvojil naslov ekipnega slovenskega prvaka, največ naslovov, kar enajst, ob tem pa še šest pokalnih lovorik, pa z mariborskim klubom," 55-letni Gregor Komac navede najpomembnejša obdobja svoje dolgoletne namiznoteniške poti.

Prvi naslov z mariborskim klubom je osvojil leta 2001. "Moji soigralci so bili Kitajec Šigang Jang, Grega Zafoštnik in Rok Jerman," kot iz rokava strese imena. "Pozneje se je v ekipi zvrstilo še veliko odličnih igralcev, stalnica sem ostal le jaz in lahko se pohvalim, da sem bil v ekipi pri vseh enajstih naslovih prvaka in šestih pokalnih lovorikah," doda. Dotakne se še drugih dosežkov. "Večkrat sem bil slovenski prvak v mešanih in moških dvojicah, petkrat sem zaigral tudi v posamičnih finalih, a vselej izgubil. Zadnjo priložnost, da prvič postanem državni posamični prvak, bom imel marca prihodnje leto na prvenstvu v Velenju. Morda mi uspe veliki met, a bo zelo težko, če bodo na prvenstvu zaigrali vsi najboljši," razloži izkušeni igralec, ki si želi, da bi z ekipo ŽNTK Maribor osvojil dvanajsti naslov državnega prvaka. "Morda nam uspe, a pot do vrha bo zelo težavna. Po končani sezoni se bom poslovil od športa, ki sem mu podaril mladost in tudi zrela leta. Potem bom imel več časa za družino in tudi za obiske očeta v Kočevju, toda loparček bom vihtel še naprej," sklene.