Afera Obamagate in Trumpove dimne zavese

Napadi sedanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegovih podpornikov na predhodnika Baracka Obamo so prepoznavni predvsem v luči novembrskih volitev.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Trump in Obama nikdar nista niti skušala skriti, da si nista niti najmanj simpatična. Nazadnje sta se srečala ob predaji poslov 20. januarja 2017.
Reuters

Kaj je to Obamagate?" je voditeljica na ameriški javni radijski mreži NPR vprašala enega od političnih analitikov. "Ne vem. Vprašanje je, ali kdo sploh ve," je bil odgovor. A v volilnem letu to ni važno. Republikanci imajo temo za črnjenje prejšnjega predsednika in ji ne bodo gledali v zobe.
Donald Trump v postresničnostnem koronskem svetu nima težav sejati vedno novih "alternativnih dejstev" in razširjati najbolj obskurnih teorij zarot. Cilj je preprost, ob spodbujanju kaosa in zmede volivci težje prepoznajo, kaj je resnica in kaj laž, zato jih je lažje pritegniti na limanice gotovosti, ki jo ponujajo preprosta gesla, kot je Najprej Amerika. Še kot zvezdnik resničnostne televizije je razpihoval trditve, da je bil rojen v Keniji in tako ni legitimen predsednik (po ustavi mora biti predsednik rojen na ozemlju pod upravo ZDA). Izraz Obamagate je bil dolgo časa le ropotarnica za šaro skrajne desnice, ki je predvsem po spletnih zatokih vanjo spravljala različne obtožbe na račun prvega temnopoltega predsednika. Toda razen občasnih prebliskov v konservativnih medijih se poimenovanje ni prebilo v osrednji medijski prostor. Dokler ga nista oživila Trump in njegova kampanja.

Trumpove možnosti na volitvah lahko potolče tudi analiza newyorške univerze Columbia, da bi se v ZDA lahko izognili 36.000 mrtvim, če bi samo teden dni prej uvedli ukrepe za boj proti koronavirusu. O čemer Trump ni hotel niti slišati.
Reuters

Iskanje zločina

"Obamagate. Dogaja se že dolgo časa. Še pred mojo izvolitvijo. Sramota je, da se je zgodil," je Trump oznanil pred dnevi. Ko ga je novinar Washington Posta vprašal, kakšni zločini se skrivajo v domnevni aferi, je dejal: "Vi veste, za kakšen kriminal gre. Kriminal je zelo očiten za vse. Le prebrati morate časopise, razen vašega." Toda časopisi v ZDA le ugibajo, kaj naj bi imel sedanji predsednik v mislih, ko je priimku prejšnjega predsednika dodal pripono -gate, kar po navadi pomeni veliko politično afero. Že dolgo imajo namreč republikanci na Trumpovega predhodnika navado sipati obtožbe, kot je bila nikoli dokazana trditev iz začetka mandata, da naj bi bil Obama ukazal prisluškovanje telefonom v Trumpovi stolpnici.
Osrednji element "afere" se zdi trditev, da naj bi si bila prejšnja vlada pred predajo oblasti prizadevala vnaprej sabotirati delo naslednikov. Obtožba se osredotoča na začetek tako imenovane ruske preiskave, v kateri je posebni preiskovalec Robert Mueller preverjal, ali je bila Trumpova kampanja povezana z ruskim posegom v ameriške volitve. Mueller dokazov za takšno povezavo ni našel, kar je Bela hiša razglasila za popolno zmago in oprano čast predsednika. Pri tem pa prikladno prezrla Muellerjev namig kongresu, naj presodi o predsednikovem morebitnem oviranju preiskave.
Ta je med drugim prinesla obtožnico proti Michaelu Flynnu, Trumpovemu prvemu svetovalcu za nacionalno varnost, ki je moral oditi že po mesecu dni zaradi laganja o stikih s takratnim ruskim veleposlanikom. Flynn je dvakrat priznal krivdo, toda na desnici kljub temu zahtevajo umik obtožnice. Pravosodno ministrstvo jim je nedavno ustreglo, to so utemeljili z razlago, da zaslišanje svetovalca ni bilo opravljeno na "legitimni preiskovalni podlagi", njegove izjave pa menda niso bile bistvene, četudi so bile neresnične. Toda sodnik, ki obravnava primer, ni sprejel takšne utemeljitve in je odredil presojo predloga tožilstva.
Krogi okoli sedanjega predsednika trdijo, da je Flynn žrtev tako imenovane globoke države, torej združbe politikov, uradnikov in agentov zvezne policije FBI, ki si prizadeva za padec Trumpa. A so na sled stikom Flynna in ruskega veleposlanika prišli ob (legalnem) prisluškovanju ruski ambasadi. V prisluhih veleposlaniku je bilo sicer zakrito ime ameriškega sogovornika, s čimer obveščevalci zaščitijo zasebnost Američanov, saj jim brez policijskega naloga ne smejo prisluškovati. Visoki uradniki Obamove vlade (tudi Biden) so zahtevali razkritje imena, kar je običajna praksa, če je to potrebno zaradi lažjega razumevanja pridobljenih podatkov. Desnica pa trdi, da je šlo za načrtno vohunjenje za političnimi nasprotniki, ne pa za skrb za nacionalno varnost.
Toda večinsko mnenje v pravnih in preiskovalnih krogih je, da zahteva za razkritje ni nenavadna. Prav tako menijo, da je zvezna policija FBI ravnala pravilno, ko se je odločila zaslišati Flynna. Kljub temu je sedanji pravosodni minister William Barr že lani je ukazal "preiskavo preiskave", s katero ugotavljajo, kako se je na FBI začelo preverjanje ruskega posega v volitve. Po nekaterih podatkih naj bi sumili, da so v zvezni policiji pri tem prekršili zakonodajo. Bistvo Obamagata tako ostaja nejasna obtožba o delovanju globoke države.

Dobro podmazan stroj

Izraz Obamagate bi ostal na medijskem obrobju, če ga ne bi Trump in njegov krog začela na široko razširjati. Analiza New York Timesa je pokazala, da je 8. maja nekaj deset uporabnikov družbenega omrežja Facebook objavilo serijo sporočil s povsem enakim besedilom, kar kaže na usklajeno delovanje. Doseg takšne taktike pomagajo krepiti osrednji mediji, ko skušajo pojasniti, kaj pomenijo predsednikovi tviti. Ogorčeni odzivi na levici pa le še utrjujejo prepričanje volivcev desnice, da gre za resnično afero. Pri tem jih izdatno spodbuja naoljena digitalna kampanja predsednika, ki jo je njen glavni strateg Brad Parscale poimenoval kar Zvezda smrti.
Volivce na desni neprenehoma bombardirajo s spretno izdelanimi sporočili, ki spominjajo na novice kabelskih omrežij. Samo v oglaševanje na facebooku so doslej vložili že dvakrat več kot kampanja Bidna, osnovni namen pa je širjenje čim bolj negativne podobe o slednjem. To pomaga krepiti republikanska večina v senatu, ki se je lotila uradne preiskave Hunterja, sina nekdanjega podpredsednika, in njegovega zelo dobro plačanega sedenja v upravi spornega ukrajinskega podjetja Burisma. Če so še pred kratkim trdili, da demokrati kongres zlorabljajo za politične preiskave, se teh zdaj sami lotevajo brez zardevanja. Pri tem pa se čudijo, zakaj vznemirjenje, češ, če ni ničesar spornega, ne bomo ničesar našli.
Obamagate je tako postal gibek organizem, ki lahko vedno znova mutira v nove obtožbe, potem ko se prejšnje izkažejo za izvite iz trte. Številni liberalni politični analitiki ob tem opozarjajo, da je glavni namen dvigovanje prahu, da bi zakrili neizprosno dejstvo zadnjih mesecev - porazen odziv Trumpove vlade na pandemijo. Okrepila ga je analiza newyorške univerze Columbia, da bi se v ZDA lahko izognili 36.000 mrtvim, če bi samo teden dni prej uvedli ukrepe za boj proti koronavirusu. Barack Obama, ki je v zadnjih dneh večkrat ošvrknil Trumpa, pa je bistvo svojega odziva prejšnji teden strnil v eno samo besedo na twitterju: Volite!

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta