Boris Jaušovec
Ob današnji 65. obletnici podpisa Avstrijske države pogodbe, ki v sedmem členu zagotavlja pravice koroškim Slovencem, pri iniciativi Slovenski konsenz za ustavne pravice (Skup), v izjavi za javnost ugotavljajo, da so te pravice uresničene le v manjšem delu. Avstrijska državna pogodba, katere podpisnice so bile štiri zmagovite velesile Sovjetska zveza, ZDA, Velika Britanija in Francija, sopodpisnici pa tudi tedanji Jugoslavija in Češkoslovaška, je severni sosedi po drugi svetovni vojni vrnila suverenost. Slovenija te pogodbe po razpadu Jugoslavije še ni notificirala.
Danes mineva 65 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe
Po kompromisu celo poslabšanje
Celovški odvetnik Rudi Vouk iz Skupa, s katerim smo govorili, slikovito opiše neuresničevanje sedmega člena: "Kdor je bil rojen leta 1955, je sedaj dočakal upokojitev, uresničitve sedmega člena pa ne." In našteje: "Na izobraževalnem področju še vedno nimamo ureditve o dvojezičnih otroških vrtcih, za večino otrok se dvojezično šolstvo konča po ljudski šoli, ni ureditve za celodnevno dvojezično oskrbo, politika že leta dolgo ignorira izdelane predloge za potrebne reforme. Glede uradnega jezika je kompromis iz leta 2011 prinesel celo poslabšanje. Dobili smo namreč absurdna določila o dopustitvi slovenščine kot uradnega jezika le za posamezne vasi. V kmečki zbornici slovenščina ni dovoljena kot uradni jezik niti tam, kjer imajo slovenski kmetje večino. V sodstvu je slovenščina omejena na tri mini sodišča v Pliberku, Borovljah in Železni Kapli. Obrazci so pogosto na razpolago tudi v turščini, v slovenščini pa ne. Dvojezičnih krajevnih napisov je postavljenih manj kot polovica tistih, ki bi morali stati po razsodbah avstrijskega ustavnega sodišča. Za nameček po sodiščih vlačijo aktiviste, kakršen je Franc Kukovica, ki se zavzema za dvojezično tablo v domačih Selah, da sodišče letos februarja nato ugotovi, da ni ničesar kriv. Tako od obljubljene prostovoljne velikodušnosti glede novih dvojezičnih napisov ni bilo skoraj nič." Dodatno so namreč postavili le štiri dvojezične krajevne napise v manjših krajih v občini Pliberk. Na južnem Koroškem v Avstriji je z dvojezičnimi tablami opremljenih skupaj 168 krajev.
Evropska komisija toži Avstrijo
Evropska komisija je na Sodišče EU vložila tožbo proti Avstriji zaradi otroških dodatkov, saj da avstrijska zakonodaja o indeksaciji družinskih prejemkov in družinskih davčnih olajšav ni v skladu s pravili EU. Državljani EU, ki delajo v Avstriji, njihovi otroci pa ne živijo v Avstriji, namreč od leta 2019 prejemajo nižji dodatek. V Avstriji so od 1. januarja družinski prejemki in davčne olajšave za otroke, ki prebivajo v drugi članici, odvisni od življenjskih stroškov v tej članici.
Praznih rok ob stoti obletnici
Vouk doda, da je tudi financiranje narodne skupnosti ostalo "zamrznjeno na nominalnem stanju iz leta 1995, zato lahko manjšina pokrije le delček svojih potreb". Manjšina ostaja razkosana po društvih. Tri krovne organizacije namreč ne zmorejo priti do skupnega zastopstva. Zato, pravi Vouk, ima manjšina še manj kompetenc kot druge nevladne organizacije v Avstriji in nima kolektivne tožbene pravice, da bi uresničevanje sedmega člena mogla izbojevati po sodni poti.
"Seznam bi lahko še dolgo dopolnjevali," nadaljuje odvetnik iz Celovca. "Koronakriza je tudi prekrila vsakršno diskusijo o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki je pred sto leti na plebiscitu postala manjšina. Ko bodo omejitve zaradi pandemije ukinili, bo vsa pozornost dežele in države prav gotovo namenjena popravljanju velikanskih gospodarskih, socialnih in drugih škod, ki bodo nastale."
"Na avstrijskem Koroškem bodo zvezni in deželni politiki stoletnico plebiscita obhajali praznih rok, saj ni niti ene točke, ki bi za manjšino pomenila kakšno izboljšavo," pravi Vouk in poudari, da bo Skup še naprej "ustvarjal zavest o nerešenih manjšinskih problemih na avstrijskem Koroškem".
Plebiscitni dar za manjšino?
Pred današnjo obletnico se je s tiskovno izjavo oglasil tudi predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik. Povedal nam je, da je od kanclerja Sebastiana Kurz v pismu zahteval izvedbo paketa ukrepov za slovensko manjšino, ki ga je narodnostni sosvet že soglasno potrdil: "Sicer nam srednjeročno grozi izumrtje jezikov avtohtonih narodnih skupnosti," je posvaril Sadovnik. Ob vse večji znotrajavstrijski migraciji Sadovnik zahteva tudi "izobrazbene poti za jezike narodnih skupnosti predvsem v urbanih centrih, kot sta Gradec in Dunaj". Meni tudi, da je vsem avstrijskim narodnim skupnostim treba povišati finančne podpore, ki so enake že 24 let.
Sadovnik vlado še poziva, naj v jubilejnem letu slovenski narodni skupnosti in dvojezičnim občinam nameni tako imenovani plebiscitni dar. "Ne smemo pozabiti, da so narodne skupnosti bistveno prispevale k oblikovanju Avstrijske državne pogodbe in enotnosti Koroške," zatrdi Sadovnik.
