Avstrijska prepoved ustaškega Bleiburga: Konec shodov na Libuškem polju pri Pliberku?

Skupina strokovnjakov iz vrst zgodovinarjev, pravnikov, predstavnikov Katoliške cerkve, deželnih koroških oblasti in avstrijskega zveznega notranjega ministrstva je o vsakoletnem majskem shodu pri Pliberku ugotovila, da shodov v taki obliki ne sme več biti. Organizatorji iz Častnega bleiburškega voda iz Hrvaške shod na Libuškem polju pri Pliberku - oziroma kot dosledno uporabljajo nemško ime Bleiburg - imenujejo komemoracija.{infobox-quote_full}181852{/infobox-quote_full}

Komemoracija krinka za neonacistično orgijo

Poročilo strokovnjakov je vladi na Dunaju sredi tedna predstavil notranji minister Karl Nehammer iz vladajoče konservativne Ljudske stranke. Poročilo, ki ga je naročilo njegovo ministrstvo, pravi, da je treba "čaščenje fašističnega režima prepovedati že zato, ker nam tako nalaga državna pogodba", torej avstrijska ustava. Kot so še zapisali: "Upoštevajoč z ustavo določene okvire, mednarodne zaveze in pravne temelje ustavnega sodišča strokovna skupina ugotavlja, da je treba tovrstno zbiranje, kakršno je bilo leta 2018 in leta pred tem, prepovedati." Na komemoracijah, ki so jih za po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji pobitimi pripadniki ustaške NDH prirejali na Libuškem polju, kjer so jih Britanci maja 1945 predali partizanom, je namreč vsa leta prihajalo do neofašističnih incidentov.

Lani je bila prireditev zavoljo pandemije covida-19 manjša. Toda leto prej so avstrijski organi reda izsledili enega kršitelja. Prireditelji so tudi izigrali zahtevo krške škofije, da smejo na prireditev priti zgolj nižji duhovniki Katoliške cerkve, saj se je shoda udeležil neki hrvaški škof. Še leta 2018 je avstrijska policija prijela sedem izgrednikov. Treba je vedeti, da so v Avstriji šele tedaj prepovedali ustaške simbole. Pred tem so bila prepovedana samo nacistična obeležja, z ustaškimi se avstrijske oblasti niso ukvarjale. Tako so na shodih, čeprav je bil njihov pokrovitelj hrvaški sabor, dolgo plapolale ustaške zastave, prodajali in nosili so ustaške artefakte ter znake, vzklikali z ustaškimi pokliči (klici) in tudi iztegovali roko kvišku v čast Hitlerju.{api_embed_photo}730924{/api_embed_photo}

Zadnja leta je Libuško polje z udeležbo več kot 20 tisoč ljudi tako celo postalo kraj enega največjih shodov neofašistov in neonacistov v Evropi. Pietetni, komemorativni del shoda z mašo za po vojni pobite, med njimi so jugoslovanski komunisti poleg ustaških zločincev neselektivno in brez sojenja pomorili še druge pripadnike ustaških in domobranskih enot ter tudi veliko civilistov, je tako že po letu 2000 postal krinka za politični orgijastični šov skrajnih desničarjev, kot rečeno ne le iz Hrvaške.

V Avstriji vlada antifašistični konsenz

Nehammer je ob predstavitvi poročila povedal: "Na komemoracijah ne sme biti nacionalsocialističnih in fašističnih simbolov, v Avstriji ne sme biti mesta za poveličevanje terorističnega režima in policija bo na shodih preprečila vsak poskus širjenja ekstremnih desničarskih in revizionističnih svetovnih nazorov."

Avstrijska pravosodna ministrica Alma Zadić iz Zelenih, ki so manjši koalicijski partner v zvezni vladi, pa je rekla: "Temeljni antifašistični konsenz povojne Avstrije se bo končno uveljavil tudi na pliberškem shodu." Zadovoljstvo s prepovedjo shoda, kjer naj bi kvečjemu dovolili samo mašo, torej brez ekstremističnih političnih sporočil, je že izrazil koroški deželni glavar Peter Kaiser iz Socialdemokratske stranke in dodal: "Avstrijska vlada in predsednik morata hrvaškim kolegom sporočiti, da je pliberška komemoracija, kakor je potekala do zdaj, prepovedana."

Včeraj smo prišli v stik s predstavnico koroških Slovencev v avstrijskem parlamentu, poslanko Zelenih Olgo Voglauer. Bila je namreč leta 2020 sopobudnica ustanovitve strokovne skupine, ki so jo poleg Zelenih podprle vse parlamentarne stranke, torej Ljudska in Socialdemokratska stranka ter liberalni Neos. Proti so bili zgolj desničarski svobodnjaki.{infobox-gray}181840{/infobox-gray}

Dolgo si je oblast zatiskala oči

"Pobuda je nastala, ker ljudem, ki so se zbirali pri Pliberku, nikoli ni šlo za politično nevtralno komemoracijo žrtev, marveč za politične namene in za praznovanje fašistične ideologije. Za nas Zelene nikakor ni sprejemljivo, da so tam slavili vojne zločince kot heroje in povzdigovali režim NDH, ki je bil povezan z rajhom in je tudi sam upravljal koncentracijska taborišča, recimo Jasenovac," je dejala poslanka Voglauerjeva.{api_embed_photo_L30}730821{/api_embed_photo_L30}

Toda, zakaj, če se je to vedelo, Avstrija teh zborovanj ni prepovedala že prej? "Avstrijske oblasti in predvsem organi na deželni in okrajni ravni so si vztrajno zatiskali oči. Vsako leto so našli nove izgovore, da srečanja niso prepovedali. Tudi prireditelj, Častni bleiburški vod, je vedno našel kreativne rešitve in zatrjeval, da je prireditev verskega značaja. A je to bil zgolj izgovor, saj sta v ospredju zmeraj bila revizionizem in fašistična agitacija. Naši strokovnjaki so zdaj za vselej razčistili pravni okvir: pohodi in srečanja v tej obliki, kot so obstajali do leta 2019, so prepovedani. Bistvena pravna osnova za to ugotovitev je deveti člen Avstrijske državne pogodbe, ki zavezuje Avstrijo, da prepreči in nasprotuje vsaki obliki fašizma."

Poročilo strokovnjakov bo decembra najprej obravnaval odbor zveznega parlamenta za notranje zadeve. V Avstriji pa se obeta še prepoved obeležij HOS (Hrvaške obrambne sile), katerega pripadniki so se borili v zadnji, tako imenovani domovinski vojni na Hrvaškem. V Avstriji menijo, da se je HOS "v preteklosti neposredno in pozitivno nanašal na ustaški fašizem", kot je to formulirala Olga Voglauer.{api_embed_photo}730925{/api_embed_photo}