Bidnova priljubljenost po enem letu v Beli hiši pada kot kamen

Vojislav Bercko Vojislav Bercko
20.01.2022 05:00

Kljub dobrim epidemiološkim in gospodarskim podatkom Američani niso zadovoljni s svojim predsednikom.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Joe Biden bi gradil boljšo Ameriko.

Reuters

Prvo leto v Beli hiši je zmeraj peklensko. Za sedanjega ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je na volitvah novembra 2020 dobil največ glasov v zgodovini ZDA, natanko 81,284.666, in tako za sedem milijonov glasov premagal protikandidata Donalda Trumpa, pa je bilo sploh peklensko. Ko je v sredo, 20. januarja lani, prisegel, je dobil v upravljanje državo, ki se je šibila pod pandemijo koronavirusa in bremenom slabe precepljenosti, četudi je bila v kar dobri gospodarski kondiciji, za povrh vsega pa razklana kot še nikdar v novejši ameriški zgodovini. In seveda, naletel je na predhodnika, ki rezultatov volitev še danes ne priznava in počne vse, da bi delil Američane.

Raziskave javnega mnenja, ta sveti gral ameriške politike, so neizprosne. Agencija Gallup je izmerila, da Biden po prvem letu mandata uživa le okoli 40-odstotno podporo, pičla dva odstotka manj slabo kot Trump po prvem letu vladanja. Toda druge številke, Američani pa imajo radi statistike, govorijo Bidnu v prid. Polna precepljenost se je dvignila na 63 odstotkov (pri starejših od 12 let je ta 71,9-odstotna, pri starejših od 65 let pa kar 88-odstotna), gospodarstvo je v razmahu. Brezposelnost se je s 6,4 odstotka januarja lani znižala na sedanjih 3,9 odstotka, ustvarjenih je bilo 6,4 milijona novih delovnih mest. Američani so tudi dobili koronski dodatek, 1400 dolarjev na vsakega, skupno pa je Biden spravil skozi kongresno sito paket za okrevanje, težek kar 1900 milijard dolarjev. Uspel je tudi z zakonom o obnovi infrastrukture, vrednim tisoč milijard dolarjev. ZDA je tudi vrnil k pariškemu podnebnemu dogovoru, četudi zgolj v teoriji, znova je zagnal tudi pogajanja o iranskem jedrskem sporazumu, od katerega je Trump julija 2018 enostransko odstopil.

Zunanja politika, ki je bila za Trumpa nepotrebno zlo, če ni šlo izključno za ameriške gospodarske interese, je pod Bidnom dosti bolj konsistentna, četudi je podedoval povsem skrhane odnose z zaveznicami in še slabše z nasprotnicami. Biden je vzpostavil ponovno enakopraven dialog z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom, javnost pa mu je najbolj zamerila kaotičen umik iz Afganistana avgusta letos. Seveda pa so zdaj vse oči uprte v ameriško administracijo glede ruskega ogrožanja Ukrajine, kjer zahodni vojaški analitiki ves čas opozarjajo, da je Rusija pripravljena na invazijo na svojo zahodno sosedo.

Vsega, kar mu je uspelo narediti, pa ljudje ne občutijo, opozarja dolgoletni dopisnik STA iz New Yorka Robi Poredoš. Med drugim tudi zato, ker tega ne zna "prodajati" kot Trump. Biden je imel zgolj devet tiskovnih konferenc, od tega le šest samostojnih, in je dal 22 intervjujev. Bidnov dober ali slab imidž pa bo ključnega pomena za upe demokratov na vmesnih kongresnih volitvah, ki bodo novembra letos. Če bi bile volitve sedaj, bi republikanci prevzeli večino v obeh domovih kongresa, tako senatu kot predstavniškem domu, kjer imajo komaj prepričljivo večino demokrati. Biden bi bil tako zadnji dve leti svojega mandata politično ohromljen.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.