Bolgarija po volitvah: Trifonov bi vladal z le četrtino poslancev

Bolgarija tudi po drugih predčasnih parlamentarnih volitvah v treh mesecih ni izšla iz politične krize. Prej nasprotno: po preštetih skoraj vseh glasovnicah, manjka le še nekaj glasov z volišč v tujini, se je premešalo razmerje na vrhu, nikakor pa nobena stranka niti približno ni dobila dovolj glasov, da bi lahko optimistično šla k predsedniku države Rumenu Radevu in mu sporočila, da bo sestavila vlado. Zato vse skupaj vse bolj spominja na Izrael, kjer so ljudje šli v dveh letih na volišča kar štirikrat.

Neuradni rezultati nedeljskih volitev kažejo, da se je zamenjal vrstni red na vrhu. Na prvem mestu je s 23,76 odstotka glasov pristala populistična stranka Obstaja takšen narod (ITN) televizijskega zabavljača in pevca Slavija Trifonova. Minimalno za njimi je s 23,22 odstotka podpore pristala stranka GERB dosedanjega premierja, nekdanjega gasilca in osebnega stražarja Bojka Borisova, ki je vodila Bolgarijo zadnje desetletje. V parlament se je sicer uspelo uvrstiti šestim strankam.

A povolilna matematika je neizprosna. Stranka ITN je osvojila 64 poslanskih sedežev, GERB enega manj. In, kar je najbolj presenetljivo, zmagovita ITN, ki ji po ustavi pripada prva možnost za sestavo vlade, preden v primeru neuspeha pri tem predsednik Radev ponudi to možnost drugo- ali tretjeuvrščeni stranki, kot se je zgodilo po aprilskih volitvah, sploh ne bo skušala sestaviti koalicije. Trifonov je namreč sporočil, da ne bo sestavljal koalicijske vlade, ampak bo skušal najti podporo za manjšinsko. V tristrankarski koaliciji Demokratična Bolgarija, v katero spadajo tudi Zeleni in je osvojila četrto mesto z 12,47 osvojenega odstotka glasov in 34 poslanskimi mandati, in protikorupcijski koaliciji Vstanite! Mafija ven!, ki se je kot zadnja uvrstila v parlament in dobila 14 mandatov, so začudeno vzdignili obrvi.

Analitiki so pred volitvami namreč napovedovali, da jih bo 54-letni populist Trifonov povabil v vlado. Zato je zdaj vprašanje, ali bi podprli manjšinski vladni kabinet, ki ga Trifonov, ki je menda šibkega zdravja, niti ne namerava voditi kot morebiten premier. Vlado bi glede na predlog Trifonova vodil strokovnjak za gospodarstvo in finance Nikolaj Vasilev, ki je bil med letoma 2001 in 2009 podpredsednik vlade in minister v dveh vladnih ekipah. V vladi bi bili večinoma mladi in v tujini izobraženi ljudje. Med njimi bi bil velik delež žensk.

Prvič bi Bolgarija dobila tudi ministrstvo za romsko manjšino. Romi sicer predstavljajo okoli devet odstotkov prebivalstva sedemmilijonske Bolgarije, najrevnejše in najmanj razvite članice Evropske unije. Toda tudi če bi omenjeni koaliciji podprli manjšinsko vlado, bi to skupaj pomenilo 112 glasov v 240-sedežnem parlamentu, kar pomeni, da bi moralo Trifonova oziroma mandatarja Vasileva podpreti še najmanj devet poslancev iz drugih strank. V ITN ciljajo na tretjeuvrščene socialiste, a jasno je, da bi bila takšna vlada povsem nestabilna.

V podobni situaciji bo tudi stranka GERB, če bo kot druga dobila ponujen mandat za sestavo vlade. Na aprilskih volitvah je zmagala z osmimi odstotnimi točkami prednosti pred ITN in osvojila 75 mandatov, vendar Borisovu, ki je postal sinonim za državno korupcijo in nesposobnost pri spopadu s covidom-19, zaradi česar so lani poleti izbruhnili siloviti protesti, v koalicijo ni uspelo privabiti nobene stranke, niti partneric v bivši vladi ne. Po pisanju bolgarskih medijev naj bi bilo tako tudi tokrat.