Bolgari bodo jutri spet šli na volišča. Po aprilskih parlamentarnih volitvah so kar tri stranke skušale oblikovati vlado, a nobeni ni uspelo. Tudi tokrat je jasno, da prepričljivega zmagovalca ne bo. Raziskava javnomnenjske agencije Market Links, ki jo povzema avstrijska tiskovna agencija APA, konservativni proevropski stranki Gerb dolgoletnega premierja Bojka Borisova obeta slabih 20 odstotkov glasov, medtem ko populistom pod vodstvom televizijskega zvezdnika in poslovneža Slavija Trifonova napoveduje slabih 19 odstotkov. To razmerje moči bi se lahko še obrnilo, tako da bi na koncu za las slavila ITN. Na tretjem mestu naj bi enako kot na aprilskih volitvah pristali socialisti (BSP) s slabimi 17 odstotki podpore, na četrtem pa konservativno zavezništvo Demokratska Bolgarija z 12,5 odstotka. Vstop v parlament naj bi znova uspel tudi gospodarsko liberalni stranki turške manjšine DPS (9,5 odstotka) in levemu protestnemu gibanju Vstanimo (5,4 odstotka).
Tri stranke so po aprilu skušale oblikovati vlado, vse neuspešno
Pandemija in korupcija
Bolgarski premier Borisov in njegova stranka Gerb sta aprila plačala ceno za slabo spopadanje z epidemijo, za najnižjo cepljenost prebivalstva v EU in za dolga leta koruptivnega vladanja. Na takratnih volitvah je stranka Gerb sicer še vedno zmagala, a je izgubila veliko mandatov v parlamentu. Ker v večjih strankah, ki so se prebile čez volilni prag, ni bilo zaznati želje po povezovanju s politično strujo, ki je na oblasti že več kot desetletje, je Borisov, sicer nekdanji gasilec in telesni čuvaj, zato predlagal oblikovanje vlade strokovnjakov. To se je na koncu tudi uresničilo, vlado je od maja vodil nekdanji minister Stefan Janev, ki velja za zaupnika bolgarskega predsednika Rumena Radeva.
Slavij Trifonov, ki ga mnogi primerjajo z ukrajinskim predsednikom, prav tako nekdanjim televizijcem Volodimirjem Zelenskim in ustanoviteljem italijanskega gibanja 5 zvezd, komikom Beppejem Grilom, je bil med aprilskimi volitvami zaradi simptomov covida-19 v samoizolaciji, je svojim privržencem po aprilskih volitvah sporočil: "Kar ste naredili danes, je pomembno! Danes ste zmagovalci! Zahtevali ste oblast in sprememba je neizbežna."
Težavno oblikovanje vlade
Bolgarsko politično krizo so sicer zaznamovali množični protesti lani poleti, na katerih so ljudje zahtevali odstop vlade in premierja Borisova zaradi korupcije in povezav z oligarhi. Po njih sta se v Bolgariji izoblikovala dva politična tabora. Na eni strani so zmernejše tradicionalne stranke, na drugi pa stranke, ki ostro nasprotujejo Gerbu in zavračajo vsako sodelovanje z njim.
Ta protestni tabor sestavljajo populistična in ideološko precej neopredeljiva stranka ITN (Obstajajo takšni ljudje) Slavija Trifonova, stranka Vstanimo, ki so jo v času lanskih protestov oblikovali nekdanji člani BSP, in Demokratska Bolgarija. Po oceni analitikov naj bi, seveda v primeru, da osvoji najmanj 121 mandatov v 240-sedežnem parlamentu, protestni tabor tokrat vendarle dosegel kompromis in tako preprečil nadaljnje poglabljanje politične krize. V tem primeru naj bi vodenje države po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA verjetno prevzel tako imenovani kabinet prenove, v katerem naj bi položaje ohranilo več ministrov sedanje začasne vlade, ki jo podpira socialistični predsednik Radev. Tudi če bi se absolutna večina v parlamentu trem protestnim strankam izmaknila, naj bi bila najverjetnejša možnost oblikovanje manjšinske vlade prenove s tiho podporo socialistov.
Začasna vlada je v kratkem času razkrila vrsto domnevnih nepravilnosti, med drugim v povezavi z aprilskimi volitvami in prisluškovanjem opozicijskim politikom, neustreznim kreditiranjem podjetij, ki so blizu stranki Gerb, državne razvojne banke in nepravilnostmi pri javnih razpisih za gradnjo avtoceste na severu države. V začetku junija so ZDA uvedle obsežne sankcije proti več nekdanjim bolgarskim državnim uradnikom in vidnim poslovnežem zaradi korupcije - med drugim tudi pri porabi evropskih sredstev, ki naj bi pristala v rokah mafije in oligarhov. Ta ukrep menda podpira več kot polovica Bolgarov.