Rezultat ni bil nikoli vprašljiv, tako v Španiji trdijo že zelo dolgo. Namesto da bi bili veseli, ker jim je bil žreb tako naklonjen (za uvrstitev na nogometno svetovno prvenstvo v Katarju leta 2022 se mora Španija pomeriti z Grčijo, Švedsko, Gruzijo in Kosovom), so v Španiji že nekaj časa vsi iz sebe, ker vlada v Madridu ni priznala neodvisnosti Kosova. Zastava in himna te države sta torej za španske oblasti sporni, nogometna zveza pa je dosledno vztrajala pri zahtevi, da je treba spoštovati pravila. Kosovo je član evropske in mednarodne nogometne zveze ter mednarodnega olimpijskega komiteja in nastope kosovske reprezentance morata torej spremljati zastava in himna.{infobox-quote_full}158935{/infobox-quote_full}
Španci pa od vsega začetka Kosova ne obravnavajo enakopravno. Že ob žrebu je španska nogometna zveza sporočila, da se bo Španija srečala z Grčijo, Gruzijo in ... ozemljem Kosova. Kosovci so na to simpatično odgovorili, da bo njihov nasprotnik Al Andaluz.
Ta odnos Španije ni od danes. Leta 2018, ko so bile v španski Tarragoni sredozemske igre, je namesto zastave Kosova na drogu plapolala zastava kosovskega olimpijskega komiteja. Mednarodni olimpijski komite je Španiji zagrozil s sankcijami, med drugim, da ji ne bo dodelil organizacije nobene mednarodne prireditve več, nakar so se španske oblasti nekako uklonile. Tokrat je baje špansko zunanje ministrstvo dalo nogometni zvezi natančna navodila, kako naj obravnavajo to vprašanje.
Kosovo je priznalo 111 držav članic Združenih narodov od skupno 193. Španija sicer ni edina članica Evropske unije, ki tega ni storila. Poleg nje Kosova niso priznali še Slovaška ter Romunija, Grčija in Ciper, zadnji trije zagotovo iz pravoslavne solidarnosti s Srbijo. Vendar Španija nedvomno politično izstopa, ker je njen odnos do Kosova posledica notranjepolitičnega stanja, predvsem statusa Katalonije. Prav zato Španija leta 2008 ni priznala Kosova kljub pritisku vseh velikih članic Evropske unije in tudi ZDA in čeprav je takrat zunanjo politiko EU vodil Španec Javier Solana, ki je podpiral priznanje nove neodvisne države. Španija pri svojem stališču dosledno vztraja še danes in se ne odziva na pozive mednarodnih institucij, ne nazadnje na poziv Evropskega parlamenta izpred nekaj dni, naj končno prizna Kosovo.
Politična poanta pa je že občutena tudi v sami Španiji. Na spletu so se zadnje dni pred tekmo pojavljale napovedi - predvsem iz Katalonije - v podporo Kosovu. To ni novost, Katalonci itak vedno navijajo proti Španiji. Pojavljala pa so se tudi nasprotna gesla iz notranjosti Španije, češ da je Kosovo Srbija, da Kosovo ne obstaja in podobno. Skratka, banalna nogometna tekma je nenadoma postala politični problem. Res, žreb jo je Špancem neprijetno zagodel.
No, kot rečeno, rezultat ni bil vprašljiv. Zmagala je Španija s 3:1. Zanimiv pa je bil vsekakor televizijski prenos. Komentator španske državne televizije je potreboval celih šest (6!) minut, da je prvič uporabil besedo Kosovo. Televizija je sicer prenašala tudi kosovsko himno, vendar pa je komentator napovedal "himni obeh moštev". Ko je govoril o kosovski reprezentanci, je vedno uporabljal termin reprezentanca nogometne zveze Kosova, na ekranu sta se namesto zastavic obeh držav pojavila grba obeh reprezentanc, prav tako je bila ob rezultatu Španija navedena s kratico ESP, torej z velikimi črkami, Kosovo pa s kos, torej z malimi črkami. Skratka, smešno. Španija je formalno zadostila določilom nogometne zveze, dejansko pa je s tem prenosom opozorila nekaj milijonov gledalcev, ki do prejšnje srede sploh niso vedeli za obstoj Kosova, da je nekaj narobe. V Kataloniji, v Baskovski deželi in še v drugih regijah pa je bila to dobra priložnost za dodatno norčevanje iz Madrida.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
