Vojislav Bercko
V EU so večinoma ostale v sedlu tradicionalne stranke, četudi s padcem, vzpon populističnih evroskeptičnih strank pa je manjši, kot so se mnogi bali. Volilna udeležba v večini držav je bila višja kot na volitvah leta 2014.
{twitter}https://twitter.com/EuropeElects/status/1132734191332929537{/twitter}
V Nemčiji kot najmočnejši članici EU, ki ima tudi največ evroposlancev, je sicer zmagala stranka CDU kanclerke Angele Merkel, četudi je izgubila okoli osem odstotnih točk in dobila glasove okoli 27,5 odstotka volivcev. Zgodovinski polom so doživeli socialdemokrati, ki so osvojili le 15,5 odstotka glasov in pristali za presenečnjem volitev, Zelenimi z okoli 20 odstotki osvojenih glasov. Evroskeptična in homofobna stranka Alternativa za Namčijo (AfD) je pristala na četrtem mestu z okoli desetino osvojenih glasov, kar je manj, kot je dobila na parlamentarnih volitvah (12,6 odstotka). Okrepila se je sicer za tri odstotne točke, a pričakovala precej več.
{twitter}https://twitter.com/carlbildt/status/1132701967879270406{/twitter}
Ogromno zanimanje je vladalo za politično razpoloženje v Avstriji, kjer je zaradi tako imenovane afere Ibiza prejšnji teden razpadla vladna koalicija. Svobodnjaki (FPÖ), katerih odstavljeni podkancler Hans-Christian Strache je bil v središču afere, so plačali visoko ceno in osvojili šele tretje mesto s 17,5 odstotka osvojenih glasov, okrepila pa se je vladajoča Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) kanclerja Sebastiana Kurza z okoli 34 odstotki osvojenih glasov. Med njima so socialdemokrati (SPÖ) s 23,5 odstotka podpore.
