Britanski premier Boris Johnson dobil zaupnico svojih konservativcev

Vojislav Bercko Vojislav Bercko
06.06.2022 22:05

Na glasovanju vladajočih konservativcev je Borisa Johnsona kot šefa stranke in vlade podprlo 211 od skupno 359 poslancev.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Boris Johnson s soprogo Carrie ob prihodu na svečano mašo ob kraljičinem platinastem jubileju
Reuters

Štiridnevno praznovanje sedmih desetletij vladanja kraljice Elizabete II. je mimo in britanska politika se je vrnila v pogon. Na najvišjih obratih! Že prvi dan po prazniku je udarila z glasovanjem o zaupnici premierju Borisu Johnsonu, kar se je sicer napovedovalo že dalj časa, deloma zaradi številnih afer deloma zaradi poraza na nedavnih delnih lokalnih volitvah in upadanja priljubljenosti konservativne stranke. Neukročeni in očitno neukrotljivi Johnson je glasovanje o nezaupnici, ki pa se ga lahko po britanskih zakonih udeležijo le poslanci premierjeve stranke in ne vsi člani parlamenta kot na primer pri nas, preživel. Za njegov obstanek na funkciji je glasovalo 211 poslancev, proti pa 148.

V skladu s pravili konservativne stranke se o zaupnici predsedniku stranke glasuje, če 15 odstotkov poslancev, trenutno torej 54, pisno sporoči, da premierja ne podpirajo več. Torijcev, kot tudi pravijo konservativcem, je v 650-sedežnem parlamentu natanko 359. Pisem za odstavitev Johnsona se je nabralo dovolj, je sporočil vodja pristojnega strankarskega odbora 1922 Committee Graham Brady. Lobiranje za Johnsonovo odstranitev s položaja je trajalo kar nekaj mesecev, intenziviralo pa se je po policijski objavi poročila o zabavah premierja in njegovih sodelavcev v času državnega zaprtja zaradi epidemije covida-19. Johnson je sicer 25. maja po objavi celotnega poročila o spornih zabavah na Downing Streetu, kjer je sedež vlade, prevzel polno odgovornost za dogajanje. Ponovil je tudi opravičilo za udeležbo na dogodku, zaradi katerega je sam prejel globo. Ob pojasnjevanju okoliščin afere, ki so jo poimenovali Partygate, je povedal, da se je nekaterih druženj udeležil na kratko, da bi se nekaterim sodelavcem od odhodu zahvalil za opravljeno delo. A nekatera od teh srečanj so se nato zavlekla in to je pomenilo kršitev pravil, je dejal. "Nisem vedel za to nadaljnje dogajanje, saj me preprosto ni bilo tam," je zatrdil. Več njegovih tesnih sodelavcev je zaradi zabav odstopilo.

Seveda afera Partygate in nekatere manjše afere (denimo tista z opremljanjem stanovanja na državne stroške) iz preteklosti niso edino, kar visi Johnsonu nad glavo. Priljubljenost konservativcev v času povečevanja življenjskih stroškov in splošne negotovosti upada, in če bi bile volitve zdaj, bi po raziskavah javnega mnenja prejeli le okoli 33 odstotkov glasov, levosredinski laburisti pa 40 odstotkov. Desetodstotni prag bi presegli še liberalni demokrati, ki so pred leti že bili z laburisti v koalicijski vladi. Na zadnjih volitvah decembra 2019 so zmagali konservativci z 42,4 odstotka osvojenih glasov, laburisti so jih prejeli okroglih 40 odstotkov. Še slabše pa kaže Johnsonovemu osebnemu imidžu, saj ga podpira le 26 odstotkov Britancev, medtem ko je spomladi 2020 užival okoli 70-odstotno podporo.

V britanskih medijih sicer že dolgo krožijo imena kandidatov za vodenje torijcev in s tem tudi vlade do naslednjih volitev, ki morajo biti najkasneje 24. januarja 2025. Trenutno najbolje kaže zunanji ministrici Liz Truss, podobno enemu od njenih predhodnikov, Jeremyju Huntu, ki ga je prav Johnson porazil na strankarskih volitvah, potem ko je zaradi vseh peripetij okoli brexita z mesta šefice stranke in vlade odstopila Theresa May. V ožjem krogu favoritov omenjajo tudi finančnega ministra Rishija Sunaka in večkratnega ministra v različnih resorjih Sajida Javida. A po pravilih konservativne stranke ima Johsnon zdaj nekaj časa mir, saj v letu dni ne sme biti novega glasovanja o zaupnici. Toda tako je do julija 2019 mislila tudi Theresa May, ki je preživela nezaupnico, a je morala odstopiti nekaj mesecev zatem. Podobna usoda je novembra 1990 doletela legendarno "železno lady" Margaret Thatcher.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta