Čudež na Japonskem? Znanstveniki trdijo, da je koronavirus naredil napako pri mutiranju in iztrebil sam sebe

M.R.
22.11.2021 16:59

Pandemija covida-19 na Japonskem je doživela povsem nepričakovan obrat, tamkajšnji znanstveniki pa trdijo, da je različica delta koronavirusa iztrebila samo sebe z veliko napako pri mutaciji.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
REUTERS

Peti val covida-19 je na Japonskem skoraj dobesedno popolnoma izzvenel. To se je zgodilo tako dramatično, da so znanstveniki presenečeni, ko ugotavljajo, kako se je to lahko sploh zgodilo. Ena skupina meni, da je zelo nalezljiva različica delta mutirala na način, da je začela izumirati. 

V sredini avgusta so na Japonskem beležili hitro rast števila okužb. Vsak dan so jih potrdili tudi več kot 23 tisoč. Sedaj pa je to število padlo na okoli 170 novih primerov. V novembru dnevno umrle štejejo z enomestnim številom.

Genetik na japonskem Nacionalnem inštitutu za genetiko Izuri Inoue je prepričan, da je Japonska imela srečo, ker je lahko priča temu, da je različica delta najprej izkoreninila vse ostale različice virusa, nato pa še samo sebe. 

S svojimi kolegi Inoue že nekaj časa preučuje mutacije virusa SARS-CoV-2 in tudi, kako na njih vpliva protein nsp14, ki je ključen za razmnoževanje virusa. 

"Katastrofalna napaka"

RNK virusi, med katere spada tudi novi koronavirus, imajo običajno zelo visoko stopnjo raven mutacij, kar jim omogoča, da se lahko hitro prilagodijo na spremembe v okolju. To pa lahko odpira tudi vrata možnosti za tako imenovano "katastrofalno napako" oziroma za kopičenje "slabih" mutacij, kar na koncu privede do izumrtja takšne različice.

V primeru petega vala izbruha koronavirusa na Japonskem pa je po prepričanju Inoueja odpovedal omenjeni protein nsp14, ki bi moral virusu nuditi pregled napak in njegovemu genomu pomagati, da se taki "katastrofalni napaki" lahko izogne. V vzorcih so namreč ugotovili pomanjkanje genetske raznolikosti, številni vzorci so imeli genetske spremembe na področju, ki so ga poimenovali A394V, to pa je povezano s proteinom nsp14.

 

"Dobesedno smo bili šokirani, ko smo to odkrili. Delta različica je bila na Japonskem zelo nalezljiva in je izrinila vse ostale različice. Ko pa so se mutacije nakopičile, je po našem prepričanju s časoma postal šibek virus, ki se ni bil več sposoben razmnoževati," je pojasnil Inoue. 

Teorija bi lahko veljala tudi za virus SARS, ki je izbruhnil leta 2003, iz njega pa se nato ni razivla pandemija. A bo to težko pojasniti, saj ni bilo zbranih dovolj genetskih podatkov za ta virus. 

Prav tako še vedno ni jasno, zakaj je ravno Japonska imela takšno srečo, saj se nekaj podobnega s koronavirusom ni zgodilo v nobeni drugi državi. Tudi v Južni Koreji, ki ima genetsko podobno populacijo kot Japonska, ne. So pa podobne mutacije, kot so jih odkrili Inoue in njegovi kolegi, odkrili še v najmanj 24 drugih državah.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta