Dan, ko so tanki zmleli sanje

Zvezdana Bercko Zvezdana Bercko
03.06.2019 20:24

Medtem ko se ves svet spominja 30. obletnice pokola na Trgu nebeškega miru v Pekingu, je na Kitajskem prepovedano sploh omeniti ta dogodek.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ikonični posnetek s Trga nebeškega miru: sam proti tankom. Identiteta in usoda moškega, ki se je postavil pred tanke, ni znana. Najbolj znano fotografijo tega dogodka je zabeležil reporter agencije Associated Press Jeff Widener.
Arhiv Večera

Na Kitajskem je danes povsem navaden dan. Vsaj na videz. Oblasti se že tedne, podobno kot v prejšnjih letih in desetletjih, trudijo, da v javnost ne bi prišla nobena omemba dogodkov pred 30 leti. Takrat, v noči s 3. na 4. junij 1989, je, kot se spominja in opominja ves preostali svet, kitajska vojska, ki jo uradno imenujejo Ljudska osvobodilna armada, nasilno zatrla prodemokratične proteste na Trgu nebeškega miru v Pekingu in pri tem ubila več sto ljudi, morda tudi več tisoč.

Povsem običajen dan v Pekingu: policist pred velikanskim portretom ustanovitelja komunistične Kitajske Maa Zedonga na Trrgu nebeškega miru
EPA

Kaj se je dogajalo leta 1989?

Prodemokratično gibanje na Trgu nebeškega miru se je začelo sredi aprila 1989, ko se je javno žalovanje za nekdanjim voditeljem partije in priljubljenim reformistom Hu Yaobangom postopoma spremenilo v pozive študentov k političnim reformam in ukrepom proti korupciji. Na gigantskem trgu, simbolu politične moči kitajske komunistične partije, se je zbiralo vse več ljudi. "Povsod so bili transparenti. To so bile prve politične demonstracije v zgodovini Ljudske republike Kitajske," je za tuje medije te dni pripovedoval eden od študentskih voditeljev Wang Dan, ki že 20 let živi v izgnanstvu.
Največji trg na svetu so napolnili pozivi k demokraciji in svobodi, kar se je še nekaj tednov prej zdelo povsem nepredstavljivo. Dogajanje je opazoval ves svet, saj so se v Pekingu zbrale mednarodne novinarske ekipe, ki so spremljale zgodovinski obisk takratnega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova. Novinarji so bili nazadnje priča dogodku, ki je bil veliko usodnejši.
Oblasti so študentske demonstracije razglasile za "kontrarevolucionarni upor" ter nad protestnike v noči na 4. junij 1989 poslale tanke in vojake. Z dveh strani je na trg vdrlo na stotine tankov, vojaki, ki so prišli peš, streljali so na vse strani, je poročal takratni dopisnik Guardiana John Gittins. Streljanje je bilo slišati vso noč. Naslednji dan so svet obšli posnetki neznanega mladeniča, ki je s svojim telesom skušal ustaviti tanke. Zaman.

Spremenilo se ni nič

Zvečer 4. junija je bil trg spet prazen. Sanje celotne generacije o demokraciji so se v nekaj trenutkih razblinile. Število ubitih na Trgu nebeškega miru je še danes neznanka. Po uradnih podatkih kitajskih oblasti, ki jih sicer skoraj nikdar ne povedo javno, je umrlo 241 ljudi, od tega 36 študentov, medtem ko oporečniki trdijo, da je bilo žrtev več tisoč. Takratni britanski veleposlanik v Pekingu Aland Donald je v tajni depeši, ki so jo objavili šele decembra 2017, dan po pokolu poročal, da je kitajska vojska ubila najmanj deset tisoč ljudi.

Protestirajo lahko povsod po svetu, le na Kitajskem ne. Posnetek je iz kitajske (pol)kolonije Hongkong.
EPA
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta