V pravoslavnem samostanu na Cetinju v Črni gori je, kot smo že poročali včeraj, patriarh srbske pravoslavne cerkve Porfirije kljub nasilnim protestom ustoličil novega črnogorskega metropolita Joanikija. Ta je na položaju nasledil metropolita Amfilohija, ki je oktobra lani umrl za posledicami covida-19.
Porfirije je na slovesnosti ob ustoličenju, gotovo pod vtisom dogajanja, dejal, da je mir v Črni gori potreben bolj kot karkoli drugega. Novoimenovani metropolit Joaknije pa je sporočil, da sovraštvo ni pravi odgovor, in izrazil upanje, da se bo razkol v narodu čim bolj zmanjšal.
Napad na državo ali lastne državljane?
Bilanca nedeljskih spopadov policije s protestniki, ki so nasprotovali inavguraciji, naj bi bila vsaj 60 ranjenih pa 14 aretiranih, saj je policija za zavarovanje ustoličenja v središču mesta pri samostanu sv. Petra Cetinjskega, kjer počivajo kosti črnogorskega svetnika, uporabila tako solzivec kot gumijaste naboje in šok bombe. Črnogorski premier Zdravko Krivokapić je v odzivu napade na policijo označil za napad na državo in dodal, da za nasiljem stoji črnogorska Demokratska stranka socialistov (DPS) predsednika Mila Đukanovića. No, prav ta opozicijska DPS in tudi sam predsednik Đukanović pa sta v odzivu obtožila Krivokapićevo vlado, da je po nareku tuje države, to je Srbije, pravzaprav napadla lastne državljane.
Ob vsej tej zmešnjavi smo pri Večeru skušali včeraj dobiti avtentičen odziv iz Črne gore in smo se po telefonu pogovarjali s politologom z državne Univerze Črne gore v Podgorici Zlatkom Vujovićem, ki je tudi član črnogorskega mislišča (think tanka) po imenu Center za opazovanje in proučevanje (CEMI).
"Na prvi pogled bi lahko za nemire na Cetinju obtožili verske razloge, vendar ni tako. Protestniki so ustoličenje črnogorskega metropolita imeli za povod, da predvsem izrazijo nasprotovanje sedanji črnogorski vladi pod vodstvom premiera Žarka Krivokapića. Njegova vlada namreč že nekaj časa sprejema ukrepe, ki so bolj identitetnega značaja in ki že nekaj časa polarizirajo občutja v Črni gori. Morate vedeti, da je Krivokapićeva zmagovita koalicija pod imenom Demokratska fronta pred letom dni osvojila oblast. Vlada je po zamudah zaprisegla šele decembra lani. Toda Srbska pravoslavna cerkev je že ob volitvah zahtevala, da naj v parlament pridejo njeni izbranci. Na koncu, ko naj bi bil najmanj en poslanec njen pion, ji je na koncu uspelo vriniti svoje med vladne ministre, kjer so jih predstavili kot neodvisne eksperte. Vendar vsi vedo, da so pravzaprav verniki Srbske pravoslavne cerkve."
Zgodovinski spor med zelenimi in belimi
Vujović pri tem opozori, da v sedanji vladi ni predstavnikov manjšin, kot je bil običaj vse doslej po vnovični osamosvojitvi Črne gore od Zvezne Jugoslavije leta 2006: "Seveda spor sega več kot sto let nazaj, ko so se pomerili bijelaši in zelenaši (beli in zeleni). Prvi so bili po prvi svetovni vojni za združitev Črne gore z novo Karađorđevićevo Jugoslaviji, drugi pa za nadaljevanje črnogorske neodvisnosti. Od tedaj traja tudi spor o imovini srbske in črnogorske cerkve, ki je bila vse do lanskega zakona o verski svobodi tako rekoč v državni lasti. Srbska cerkev pri nas pa se zdaj boji, da jo bodo razlastili. Ampak v resnici v ozadju tega spora ni ustoličenje srbskega metropolita, pač pa pojačanje vpliva srbskega predsednika Aleksandra Vučića v naši državi. Srbski predsednik Vučić očitno zasleduje načrt, po katerem bi na Balkanu ustvaril nekakšni dve srbski državi, poleg Srbije še Črno goro. Kot pač imajo tudi Albanci dve državi, Albanijo in po novem še Kosovo. Toda v Črni gori bo to problem. Ne le, da je za neodvisnost pred 15 leti glasovalo 55,5 odstotka Črnogorcev, danes bi se hotelo v Črni gori s Srbijo združiti, kažejo ankete, manj kot deset odstotkov prebivalstva. Zato Vučić poskuša Črno goro na svojo stran pridobiti skozi delovanje cerkve. Pri tem mu pomagajo poskusi destabilizacije črnogorske države, kakršnemu smo bili priča na Cetinju. Bojim se, da bo tega še več, saj so dogodki na Cetinju Krivokapićevo vlado prisili v nov premislek. Beograd ji je dal vedeti, kdo želi biti glavni, zato pričakujem, da se bodo v tej vladi zgodile neke spremembe, in to brez volitev." Vujović tega ni povedal, vendar vsa Podgorica govori o tem, da ne notranji minister ne direktor policije nista imela nadzora nad nedeljskim dogajanjem na Cetinju.
Slabo prikrit diktat Srbije
Kakorkoli, čez srbsko cerkev bi očitno radi iz Beograda - in za radikalizacijo razmer v Črni gori menda Vučić namenja stotine milijonov evrov, nas prepričujejo še drugi črnogorski sogovorniki, ki bi radi ostali neimenovani - dosegli neke premike v Črni gori, kot nekakšno zadoščenje za srbsko izgubo Kosova. V nekdanji najmanjši jugoslovanski zvezni republiki sedaj upajo, da se bo Zahod, ker je Črna gora tudi že članica Nata, ne pa še Evropske unije, takim načrtom odločneje postavil po robu.
Vujović: "Beograd ne more pozabiti, da je bila Črna gora nekoč kot letalonosilka, s katero je Zahod načel vladavino Slobodana Miloševića, ki je kot osumljeni vojnih zločinov končal v Haagu. Na Cetinju, starodavni črnogorski prestolnici, so Miloševićevi nasledniki hoteli v izgredih smrtne žrtve, kar jim na srečo ni uspelo. So pa vseeno uspeli pahniti premiera Krivokapića v vodo, v kateri mora sam plavati med tistimi, ki ne odobravajo potez Porfirja, in onimi, ki jih podpirajo. Najbolje bi bilo, ko bi šel na predčasne volitve. Vseeno pa mislim, da se bo uklonil slabo prikritemu diktatu iz Srbije in zgolj prenovil, da ne rečem osvežil, svojo vlado po diktatu od zunaj."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
