Bil sem tukaj tistega petka. Nenadoma so se slišali streli. Stekel sem ven. Kaj za vraga se dogaja, mi je šinilo skozi misli," je rekel Arnstein, domačin, možakar mlajših srednjih let, ki dela v šoli nedaleč stran od Utöye, tega nesrečnega norveškega otoka smrti in groze 40 kilometrov iz Osla v fjordu Tyrifjorden. Na njem je množični morilec, ultradesničarski skrajnež Anders Behring Breivik, v terorističnem napadu brutalno pobil več kot 60 mladih socialdemokratov. Stali smo tam, na pomolu, nasproti katerega, kakšnih 600 metrov stran, leži Utöya. Domačini od tam po navadi odplujejo ribarit. Ali pa se gredo sproščat na Utöyo. Včeraj je bilo drugače - tišina, težka atmosfera, ki pa je že prehajala v spokojnost, je legala na kraj, ki je veljal za idilično počitniško pribežališče. Pogreznjen je v žalost. V obup, obžalovanje, nemoč, tudi jezo.
S temi besedami je Večerov novinar in urednik Matija Stepišnik poročal o najhujšem terorističnem napadu v Skandinaviji. Ta dan, ki bo za vedno zapisan v norveško zgodovino, je bil petek. Najprej je ob 15.25 pred uradom norveškega premierja v Oslu odjeknila eksplozija. Bomba je bila skrita v kombiju. Za mirno Norveško je bil to šok. Skoraj tono eksploziva je razneslo, ko je, kot se je izkazalo kasneje, od tam odšel možakar, oblečen v policista. Bomba je uničila pročelje stavbe premierjevega kabineta, poslopja drugih ministrstev in časopisa VG. Večina zaposlenih je bila k sreči v času eksplozije na dopustu ali je že odšla domov, a je v eksploziji vseeno umrlo osem ljudi.
Toda bombni napad je bil zgolj krinka za nekaj še hujšega. Lažni policist se je v času, ko je vladala panika, odpeljal do obale. Njegov cilj je bil otoček Utoya na jezeru Tyrifjorden. Tam je bilo več sto najstnikov, članov ali privržencev socialdemokratov. Breivik je sovražil levičarje, kot je zapisal v svojem manifestu, objavljenem na svetovnem spletu. Odplul je na otok, se s puško in pištolo predstavil kot policist in zdelo se je, da so otroci pomirjeni. Usodna napaka. Začel je svoj morilski pohod po tem malem otoku. Nekaterim najstnikom naj bi bil rekel, da je prišel pomagat, in jih nato ustrelil, druge pa je ustrelil, medtem ko so se pretvarjali, da so mrtvi. "Marksisti, vsi boste umrli danes," je kričal, medtem ko je streljal.
Sojenje Breiviku se je začelo aprila 2012. Sprva so mu postavili diagnozo paranoidna shizofrenija, po drugi oceni pa, da trpi za narcistično osebnostno motnjo. Na sojenju je mirno govoril o poboju in da je sprva želel na otoku obglaviti nekdanjo laburistično premierko Gro Harlem Brundtland, ki pa je otok zapustila tik pred prihodom podivjanega strelca. Avgusta 2012 so ga obsodili na najvišjo kazen, 21 let zapora z možnostjo podaljšanja. Od takrat je v zaporu v izolaciji, sprejemal je le obiske kaplana in svoje mame, dokler ta ni umrla. Ves čas se sicer pritožuje, da so mu kršene osnovne pravice, med drugim dostop do interneta.
"Nikoli več ne bo enako. Dolgo časa bo trajalo, da si opomoremo," je našemu reporterju tedaj povedal Arnstein. Velja še za danes.
