Pogajanja o sedemletnem proračunskem okviru Evropske unije prehajajo v odločilno fazo. Čeprav se na prvi pogled morda zdi, da gre za dolgočasno proračunsko razpravo, bo njen izid v resnici odločil o tem, kaj bo Evropska unija lahko v prihodnosti zagotovila svojim državljanom.
Komisija je svoj proračunski predlog predstavila maja 2018, pogajanja pa so se zares začela šele letos. Finsko predsedstvo Sveta EU je zdaj predlagalo kompromis, pri čemer je pred pogajalci nedvomno težka naloga. Stališča držav članic so namreč popolnoma nasprotna. Nekatere zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU pozivajo k zategovanju pasu, druge pa trdijo, da je treba še naprej podpirati ključne sektorje in politike, kot sta kmetijstvo in regionalni razvoj. Se bo prispevek vsake države v proračun EU odrazil v najboljši vrednosti za denar njenih davkoplačevalcev?
To je seveda vprašanje za milijardo evrov. Osnutek Evropske komisije iz lanskega maja je realističen predlog z morebitnimi odgovori, ki vključujejo kmetijstvo ter sredstva za okoljsko, socialno in regionalno politiko. Denar bo šel tudi za nove in okrepljene prednostne naloge, ki segajo od inovacij in digitalizacije do naložb na področjih migracij, zunanjega delovanja, obrambe in varnosti.
Proračun EU v višini 1,114 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU temelji na predpostavki, da bi moral biti evropski proračun za soočanje z izzivi prihodnosti sodobnejši in ambicioznejši, pri tem pa bi moral upoštevati tudi finančni izpad zaradi brexita. Hkrati naš predlog Evropski uniji omogoča, da se spopade z geopolitičnimi izzivi in postane močnejša igralka na svetovnem odru.
Nujno je, da šefi vlad in držav EU na zasedanju Evropskega sveta ta teden presežejo ozke nacionalne interese
