Napovedali so sankcije na področju brezpilotnih letalnikov in raket. Ob tem so vse strani pozvali k zadržanosti. "Evropska unija bo uvedla dodatne omejevalne ukrepe proti Iranu, predvsem v povezavi z brezpilotnimi letalniki in raketami," je v sklepih, sprejetih v sredo, zapisal Evropski svet.
Kot je po prvem dnevu zasedanja pojasnil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, nameravajo sankcionirati podjetja, ki so pomembna za izdelavo dronov in raket. Več bo znanega po odločitvi Sveta EU, je napovedal.
Zunanji ministri držav članic unije bodo o tem predvidoma razpravljali prihodnji ponedeljek na zasedanju v Luxembourgu.
Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je pripravo predloga za razširitev sankcij proti Teheranu, ki trenutno veljajo zaradi dobav brezpilotnih letalnikov Rusiji, napovedal po torkovem neformalnem videokonferenčnem zasedanju ministrov za zunanje zadeve. Sankcije bi lahko veljale še za rakete in pa za dobave orožja iranskim zaveznikom v regiji, je pojasnil Borrell.
Predsedniki vlad in držav EU, med njimi premier Robert Golob, so v sklepih ostro in nedvoumno obsodili sobotni iranski napad na izraelsko ozemlje, s katerim je Teheran odgovoril na domnevno izraelsko uničenje iranskega konzulata v Damasku v Siriji.
Iran in njegove zaveznike v regiji so pozvali, naj ustavijo vse napade. Evropski svet "vse strani poziva k skrajni zadržanosti in naj se vzdržijo vsakršnih dejanj, ki bi lahko povečale napetosti v regiji", so voditelji še zapisali v sklepih.
V razpravi so se po Michelovih besedah strinjali, da se je treba izogniti nadaljnji zaostritvi razmer v regiji. "Menimo, da moramo biti diplomatsko zelo aktivni in sodelovati z državami v regiji, saj se te zavedajo, da Iran ne predstavlja grožnje zgolj Izraelu ampak stabilnosti celotne regije," je povedal. Poudaril je, da je treba Iran osamiti.
Pri tem so v sklepih poudarili pomen sodelovanja z Libanonom, ki so mu zagotovili podporo v težkih okoliščinah, s katerimi se sooča doma, pa tudi spričo regionalnih napetosti. EU ostaja odločena v podpori najbolj ranljivih prebivalcev Libanona, vključno s številnimi begunci, ki so se zatekli tja.
Vrh EU je spomnil tudi na marca sprejete sklepe o vojni v Gazi, kjer se nadaljujejo spopadi med palestinskim islamističnim gibanjem Hamas in Izraelom. Pozvali so k takojšnjemu premirju, izpustitvi vseh talcev ter hitri, varni in neovirani dobavi humanitarne pomoči Palestincem.
Borrell in Lenarčič pozvala k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu
Ključno je, da se po sobotnem iranskem napadu na Izrael izognemo nadaljnjemu zaostrovanju na Bližnjem vzhodu, sta v sredo v skupni izjavi sporočila visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Pozvala sta tudi k prekinitvi ognja v Gazi, kjer pa je Izrael ponoči nadaljeval z napadi.
"Bistveno je, da se izognemo nadaljnjemu zaostrovanju na Bližnjem vzhodu, zlasti po iranskih napadih na Izrael," sta zapisala Borrell in Lenarčič. Ponovno sta pozvala k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in neomejenemu povečanju dotoka humanitarne pomoči v enklavo spričo tamkajšnjih katastrofalnih razmer.
Po njunih besedah je Evropska komisija seznanjena z zavezami Izraela glede odprtja novih vstopnih točk za prihod pomoči, vključno s pristaniščem Ašdod in prehodom Erez na severu enklave, ter povečanjem dotoka pomoči iz Jordanije.
Poudarila sta, da nezadostne količine pomoči za prebivalce Gaze pomenijo "smrtno obsodbo". "Pomoči ne primanjkuje, saj je je na meji s sosednjimi državami veliko," sta zapisala in izpostavila obveznost Izraela po mednarodnem pravu, da Palestincem zagotovi osnovne dobrine.
Izrael sta pozvala tudi k odzivu na naraščajoče nasilje na zasedenem Zahodnem bregu. V luči tega sta obsodila "ekstremistično nasilje naseljencev" in storilce pozvala k odgovornosti.
