Vojislav Bercko
Nekaj je na dlani: nikogar ne pusti ravnodušnega. Donalda Trumpa, 45. predsednika Združenih držav Amerike, ljudje bodisi sovražijo bodisi mu zvesto prikimavajo. S svojo kontroverzno politiko je v manj kot dveh letih razsul vse, kar je bilo v tem divjem skreganem svetu vsaj približno urejeno. Njegov predvolilni slogan Najprej Amerika (America first) se je v letu, ki se izteka, spremenil v Edino Amerika. Nič drugega, kar se dogaja na planetu, ga ne briga.
Skoraj nevidni sin Barron
Medtem ko se dva od štirih Trumpovih otrok iz prejšnji zakonov z Ivano Zelničkovo in Marlo Marples, sin Donald mlajši in hči Ivanka, še preveč pojavljata v ameriški politiki in medijih, je življenje njegovega enajstletnega sina Barrona, ki ga ima s sedanjo soprogo in prvo damo ZDA Melanio Trump, rojeno Knavs, v celoti skrito pred očmi javnosti. Tako je menda zahtevala Melania in znano je le, da se šola v zasebni šoli na vzhodni obali ZDA.
Država kot podjetje
Prav (ne)sodelovanje s sodelavci je bila ena od nevralgičnih točk iztekajočega se leta. Dokončno se je udejanjilo tisto, česar so se mnogi bali: predsednik vodi državo kot svoje lastno podjetje in od sodelavcev zahteva stoodstotno lojalnost in poslušnost. Zato ni čudno, da ga je letos zapustilo več ministrov, poleg Mattisa še zunanji minister Rex Tillerson in pravosodni Jeff Session pa še dve vodji kabineta, kar je bilo doslej v ZDA nepredstavljivo. Še noben predsednik v zgodovini ni zamenjal kar treh različnih šefov kabineta, Trumpu je to uspelo v manj kot dveh letih. Tillerson in Session pa sta bila predsedniku še posebno bridka; prvi je nekoč menda izjavil, da je njegov šef bedak, drugi se je izločil iz preiskovanja tako imenovane ruske afere in ni hotel vplivati na njen potek.
Poraz in zmaga na kongresnih volitvah
Letošnje leto v ZDA so še posebno zaznamovale vmesne kongresne volitve. Trumpovi republikanci so obdržali in še povečali večino v stočlanskem zgornjem domu parlamenta, senatu, so pa izgubili prevlado v spodnjem, predstavniškem domu. Tam imajo zdaj demokrati več kot udobno večino, kar gre Trumpu še zlasti v nos, saj predstavniški dom odloča o financah. Tako Trump pred dnevi ni dobil zahtevanih prvih pet milijard za gradnjo zidu na meji z Mehiko in zdaj iz užaljenosti noče podpisati proračuna, s čimer je sprožil tako imenovano delno zaprtje vlade.
Sovražen do novinarjev
Trump ni nikdar skrival nezadovoljstva nad poročanjem medijev, češ da lažejo in so mu nenaklonjeni. Edina izjema je televizijska mreža Fox News, kjer se predsednik vsaj enkrat mesečno razgovori v intervjuju. Tam mu ne zastavljajo neprijetnih vprašanj, kot je nazadnje na primer na enih redkih tiskovnih konferenc v Beli hiši storil novinar televizijske mreže CNN Jim Acosta. Zato so mu vzeli stalno akreditacijo in šele po ostrih protestih vseh vplivnejših medijskih hiš, tokrat tudi Foxa, ter odločitvi sodišča so mu jo vrnili. Ter ga pri tem nediplomatsko obvestili, da mu je pač ne bodo podaljšali.
Ledeni odnosi Washington - Moskva
Toda pri vsem gre tudi za dosti resnejše in usodnejše stvari, ki zaznamujejo življenje ne samo Američanov, temveč praktično vseh prebivalcev sveta. Če se je Trump lani na vse pretege trudil, da bi razveljavil sistem zdravstvenega zavarovanja za najrevnejše, znanega kot Obamacare, in odstopil od pariškega podnebnega dogovora, je letos brez večjih težav dosegel, da so ZDA enostransko izstopile iz jedrskega sporazuma z Iranom, ki ga je po dolgih letih napornih pogajanj sklenil prav njegov predhodnik Barack Obama. Ne več teroristični organizaciji Islamska država in Al Kaida, ki sta bili dolga leta najhujša ameriška (in evropska) nočna mora in o katerih Trump trdi, da sta uničeni, Iran je zdaj po njegovem mnenju največja grožnja miru na planetu. In ker mu generali preprečujejo, da bi se režima v Teheranu lotil z orožjem, ga je sklenil uničiti z gospodarskimi sankcijami. Zgolj mimogrede, iranske oblasti niso dale nobenega povoda za to, preostale države sopodpisnice sporazuma vztrajajo pri njegovi veljavnosti in tudi mednarodni jedrski inšpektorji nenehno poudarjajo, da Iran ne izvaja jedrskih aktivnosti.
67 dni je letos Trump preživel na katerem od igrišč za golf.
44 predvolilnih zborovanj republikancev za vmesne kongresne volitve je obiskal predsednik ZDA.
32 odstotkov v primerjavi z lani je naraslo število tvitov z naslova @realDonaldTrump.
25 knjig je letos izšlo o Trumpu in vse so postale prodajne uspešnice.
Trgovinske vojne po Trumpovo
Edino, kar je Trumpu letos (žal) res uspelo, sta bili popolna demontaža proste trgovine in sprožitev številnih trgovinskih vojn. Začenši s carinami na jeklo in aluminij, je ameriški spor z najhitreje rastočim gospodarstvom na svetu pahnil v obup industrialce in ekonomiste. ZDA so v letošnjem letu po navedbah Peterson Institute for International Economics uvedle carine na dvanajst odstotkov svojega celotnega uvoza. Njene trgovinske partnerice so se odzvale s povračilnimi carinami na osem odstotkov njihovega izvoza. Plačila carin so bile sprva začasno oproščene partnerice v severnoameriškem trgovinskem sporazumu, torej Kanada in Mehika, EU, Južna Koreja, Brazilija, Argentina in Avstralija. V naslednjih mesecih so se Južna Koreja, Argentina in Brazilija dogovorile za izjeme pri carinah na jeklo, aluminij ali obe dobrini v zameno za uvedbo uvoznih kvot. Medtem so carine na uvoz jekla in aluminija iz EU, Kanade in Mehike začele veljati 1. junija. Avstralija je ostala edina trgovinska partnerica, ki lahko z ZDA z obema surovinama trguje brez omejitev.
Donald Trump je letos dokončno uničil multilateralnost in svet še bolj približal hladni ali pravi vojni
