Dva meseca po državnem udaru v Mjanmaru: Z rožami proti puškam

Na tisoče ljudi se je včeraj, podobno kot skoraj vsak dan v minulih dveh mesecih, podalo na ulice mest v Mjanmaru, nekdanji Burmi. V rokah so nosili rože v spomin na več kot 500 rojakov, ki so bili ubiti v času od 1. februarja, ko je vojska izvedla državni udar in odstavila ter strpala v hišni ali pravi pripor demokratično izvoljene predstavnike ljudstva z Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Suu Kyi na čelu. Toda ljudstvo generalov ni pozdravilo z rožami, kot so morda pričakovali, temveč s protesti, stavkami in splošno državljansko nepokorščino. Svet spremlja dogajanje z veliko zaskrbljenostjo, analitiki menijo, da je samo še korak do državljanske vojne.

Brezzobi protesti mednarodne skupnosti

Svetovna zaskrbljenost je sicer, kot zmeraj, relativna. V četrtek se je na to temo sestal Varnostni svet Združenih narodov in v četrtek v izjavi obsodil nasilje nad protestniki. Veleposlaniki so še izrazili zaskrbljenost zaradi hitrega slabšanja razmer.

"Člani Varnostnega sveta so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi hitrega poslabšanja razmer in močno obsojajo uporabo nasilja nad mirnimi protestniki in smrti več sto civilistov, med njimi žensk in otrok," je v izjavi sporočil Varnostni svet ZN. Mjanmarsko vojsko so pozvali, naj se vzdrži nasilja ter izpusti demokratično voditeljico države Aung San Suu Kyi in predsednika Win Myinta. Toda na zasedanju naj bi predvsem Kitajska nasprotovala strogim besedam. Če to iz diplomatskega jezika prevedemo v navadno latovščino: predstavniki petih najmočnejših držav na svetu in še deset njihovih kolegov niso zmogli niti toliko politične moči in enotnosti, da bi sprejeli resolucijo kot bolj odločen politični dokument. Četudi je že desetletja znano, da so tudi resolucije (spomnimo se samo vojne v Bosni in Hercegovini) le mrtva črka na papirju.

Pred tem je sicer odposlanka Združenih narodov za Mjanmar Christine Schraner Burgener članice Varnostnega sveta pozvala, naj preprečijo državljansko vojno. "Ta svet pozivam, naj upošteva vse razpoložljive ukrepe za kolektivno akcijo in naj naredi, kar je prav, kar si zaslužijo prebivalci Mjanmara, in prepreči večstransko katastrofo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na zasedanju za zaprtimi vrati povedala Burgenerjeva. Dodala je, da je odprta za dialog z vojaško hunto, vendar ne bi smeli čakati nanjo, ker se bo položaj z zavlačevanjem le še poslabšal. "Prelivanje krvi je pred vrati," je opozorila. "Okrutnost vojske je preveč resna in številni oboroženi borci različnih etničnih skupin prijemajo za orožje, kar povečuje nevarnost izbruha državljanske vojne," je dejala Burgenerjeva. Vojska je razjezila nekaj od skupaj 20 oboroženih etničnih skupin v Mjanmaru, ki so se pripravljene pridružiti protestnikom.

Ameriška veleposlanica pri ZN Linda Thomas Greenfield pa je napovedala možnost ukrepanja, če vojska ne bo sestopila z oblasti. "Če se to ne zgodi, bomo morali razmisliti o tem, kaj lahko še storimo," je dejala. ZDA so doslej skupaj z EU uvedle več sankcij proti vojaški hunti.

Generali kot direktorji in diktatorji

Toda vse skupaj je v državi, ki je po osamosvojitvi izpod britanske kolonialne oblasti leta 1948 več časa živela pod vladanjem vojakov kot politikov, naletelo na gluha ušesa. V državi so se sicer že od novembra lani stopnjevale napetosti med vojsko in vladajočo stranko NLD Aung San Suu Kyi, pri čemer vojska ni nikdar želela izključiti možnosti prevzema oblasti in razveljavitve ustave iz leta 2008. Spor se je vrtel okoli parlamentarnih volitev, na katerih je novembra lani močno slavila prav NLD, medtem ko je bila stranka USDP, ki uživa podporo vojske, velika poraženka. Vojska je vztrajala, da so volitve zaznamovale goljufije, kar je sicer volilna komisija zavračala, in zahtevala preložitev začetka novega mandata parlamenta. Oblast je prevzela po propadu pogovorov s Suu Kyijevo in na dan, ko bi se v prestolnici Nejpjido moral na seji sestati novoizvoljeni parlament. Vojaški vrh je na dan prevrata sicer obljubil, da bodo po letu dni izrednih razmer nove volitve, katerih zmagovalec naj bi nato prevzel vajeti države, a v to ne verjame nihče.

In kdo je novi-stari resnični vladar v Mjanmaru? General Min Aung Hlaing je od leta 2019 pod sankcijami Združenih držav Amerike zaradi genocida nad muslimanskim ljudstvom Rohinga, ki ga je obsodil ves svet, ne pa tudi Nobelovka Aung San Suu Kyi, ki so ji zaradi tega odvzeli številne mednarodne mirovniške nagrade. Tudi sicer je bila vojska v zadnjem desetletju, ko se je odrekla oblasti, država v državi. Z ustavo iz leta 2008 si je namreč zagotovila trajno politično vlogo v državi, med drugim ima 25 poslanskih mest v 224-članskem parlamentu, sama imenuje ministre za obrambo, za notranje zadeve in za mejne zadeve. General Min Aung Hlaing, ki bo letos dopolnil 65 let in vodi oborožene sile zadnje desetletje, ni nikdar nakazal, da bi se bila vojska pripravljena odreči političnim (in ekonomskim) privilegijem ter dovoliti spremembe ustave, s katerimi bi bilo Aung San Suu Kyi omogočeno, da tudi formalno prevzame vodenje države. Zdaj so to vlogo prevzeli generali sami.