(FOTO) Hibridna vojna z migranti med Belorusijo, Poljsko in EU

Pred art deco atrakcijo Palačo kulture in znanosti v središču poljske prestolnice Varšave je slišati uporniški beloruski punk. Poljska že od lani, ko se je beloruski diktator Aleksander Lukašenko po 27 letih vladanja in volitvah, ki so bile ukradene, spet oklical za predsednika države, daje zatočišče več tisoč beloruskim političnim aktivistom, umetnikom in članom beloruske opozicije. Belo-rdeče-bele zastave (barve nasprotnikov režima Lukašenka) lahko pogosto najdemo v poljski prestolnici, podpora beloruski diaspori je vseprisotna. "Na tisoče Belorusov je plačalo visoko ceno za svoje sanje o svobodi. Izpostavljeni so bili represiji, zapornim kaznim, prisilnemu izseljevanju in celo smrti," lahko preberemo na razstavi Naj živi Belorusija! v prostorih Evropskega centra za solidarnost v največjem poljskem pristaniškem mestu Gdansku.{infobox-quote_full}179559{/infobox-quote_full}

V zadnjih dneh so se že tako krhki odnosi med državama še bolj razrahljali. Po trditvah Poljske so beloruske oblasti na vzhodno poljsko mejo poslale več tisoč migrantov. "Belorusija želi umetno ustvariti krizo na vzhodni meji Evropske unije kot povračilo za strožje sankcije, ki jih je unija naložila Minsku," so komentirale poljske oblasti. Poljska vlada je na mejo poslala 14 tisoč pripadnikov varnostnih enot, tako policistov kot vojakov, ter zavrnila ponudbo Evropske unije po pomoči. Ob tem ne gre spregledati, da je sedež Evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex prav v Varšavi.

Politična igra Belorusije in Poljske spominja na migrantsko obmejno krizo v Idomeniju na meji med Severno Makedonijo in Grčijo na začetku leta 2016 ter na kljubovanje turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je februarja in marca lani odprl meje z Vzhodno Grčijo na reki Evros. Grške obmejne sile so v obeh primerih s pomočjo Frontexa skušale preprečiti vstop migrantom.{api_embed_photo}725068{/api_embed_photo}

Novinarjem dostop prepovedan

Poljski novinarji nam o tamponski coni, ki je nastala na območju belorusko-poljske meje, ne vedo povedati veliko. Oblasti v Varšavi so namreč območje mejnega prehoda Kuznice razglasile za izredno območje že septembra ter prepovedale vstop novinarjem in humanitarnim organizacijam. "Ne samo, da domači novinarji nimamo vpogleda v stanje, tudi naš novinar na drugi strani meje je v Belorusiji v zaporu že šest mesecev," nam je stanje opisal namestnik urednika največjega poljskega dnevnika Gazete Viborča (Gazeta Wyborcza) Bartozs Wielinski. Pojasnil je, da ministrstva ne odgovarjajo na vprašanja, vezana na krizo, ki na meji traja že nekaj mesecev. Na drugi strani ostra retorika poljskih oblasti nakazuje, da politični konflikt koristi tudi domačemu političnemu vrhu, ki si želi zaradi spora z Evropsko unijo in protestov zaradi prepovedi abortusa pa tudi teptanja pravne države okrepiti svojo priljubljenost.{api_embed_photo}725011{/api_embed_photo}

Potem ko je več tisoč migrantov v ponedeljek skušalo prečkati mejo, smo lahko spremljali nehumane prizore, v katere je bilo vpletenih tudi več otrok, ki so jih beloruske sile z ene strani potiskale proti poljski meji, na drugi strani pa so jim lokalne varnostne sile vstop preprečevale. "Braniti poljske meje je v našem nacionalnem interesu," se je oglasil poljski premier Mateusz Morawiecki, potem ko je obiskal vojake na meji. "Na kocki sta stabilnost in varnost celotne Evrope. Ta hibridni napad Lukašenkovega režima je namenjen vsem nam. Ne bomo dovolili ustrahovanja, branili bomo mir v Evropi z našimi partnerji iz Nata in Evropske unije," je še dodal. Poljska je mejni prehod Kuznica včeraj zaprla.

Migranti šotorijo v zimskih temperaturah

Po poročanju tujih medijev in pa fotografskega in video materiala, ki ga pošiljajo migranti, je skoraj pet tisoč nesojenih prebežnikov na belorusko-poljski meji v zimskih temperaturah postavilo plastične šotore. Nekateri izmed njih skušajo žičnato ograjo prerezati, poljski policisti so jih škropili z neznano tekočino, a skoraj zagotovo je šlo za solzivec. "Ne želimo si na Poljsko, ampak v Nemčijo," lahko slišimo njihove izjave. Večina migrantov je iraških Kurdov, med njimi pa najdemo tudi Sirce ter migrante iz Konga in Kameruna. Na poljsko-beloruski meji je po poročanju humanitarnih organizacij v zadnjih mesecih življenje izgubilo vsaj šest ljudi. O množičnih poskusih prehoda meja iz Belorusije že več mesecev poročajo tudi Litve in Latvije.{api_embed_photo}725069{/api_embed_photo}

Poljske oblasti trdijo, da beloruske oblasti že nekaj mesecev organizirajo polete iz Iraka, v letalih pa naj bi bili migranti. Beloruski konzulat v Irbilu naj bi izdajal vizume, različne lokalne agencije pa naj bi migrantom obljubljale vstop v Evropsko unijo preko Poljske pa tudi Litve in Latvije. Novinarji so izbrskali tudi, da leti povečano število letal s kriznih območij proti Moskvi, od tam pa proti Minsku. Sumljive lete spremlja tudi EU, je povedal govorec Evropske komisije Peter Stano. Omenil je Jemen, Maroko, Tunizijo, Alžirijo, Indijo in Rusijo, na spisku pa naj bi bilo več kot 20 držav. "To je del nečloveškega in res gangsterskega pristopa Lukašenkovega režima," je dejal.

Samo v oktobru so poljske oblasti prestop meje preprečile več kot 11.000-krat. Ne glede na naravo teh prestopov so po poročanju migrantov poljske oblasti že dlje časa izvajale tako imenovane push backe ter migrante potiskale nazaj v Belorusijo. V skladu z mednarodnim pravom imajo migranti pravico zahtevati azil in potencialne prosilce za azil je prepovedano poslati nazaj v matične države oziroma tja, kjer bi lahko bili njihova življenja ali varnost ogroženi.{infobox-gray}179560{/infobox-gray}

Belorusija odgovarja

Na dogajanje na poljsko-beloruski meji se je odzvala tudi Belorusija. Predsednik Lukašenko je za ruske medije pojasnjeval svoje videnje migrantske krize na meji. "Uporaba tankov za boj proti obupanim migrantom? Gre za izsiljevanje s strani Poljske," je komentiral beloruski predsednik in namignil, da se sosednje države oborožujejo za boj proti Belorusiji. Lukašenko je sicer že septembra Poljsko in Litvo obtožil, da "ustvarjata konflikt". Včeraj se je zaradi naraščajočih tenzij na mejah znova pogovarjal tudi s svojim edinim zaveznikom, ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Beloruska tiskovna agencija Belta je poročala, da sta dolgoletna predsednika Rusije in Belorusije govorila o "zaskrbljujočih dejstvih in trendih" na meji, tudi o ostrem ravnanju poljske strani s civilisti, ki želijo prečkati mejo. Kot posebno zaskrbljujoče sta izpostavila pošiljanje rednih poljskih vojakov na mejo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je EU celo namignil, da bi morala Belorusiji finančno pomagati pri soočanju z valom migrantom, katerih končni cilj so bogate članice unije. Kot je namreč menil, bi morala biti EU dosledna v svojem ravnanju nasproti tretjih držav, prek katerih skušajo migranti doseči unijo. Pri tem je imel v mislih dogovor unije s Turčijo leta 2016, s katerim je slednja v zameno za nekaj milijard evrov ustavila val migrantov v Grčijo.{api_embed_photo}725070{/api_embed_photo}

Evropski pritisk na Lukašenka

Evropska unija, ki je zoper vodilne beloruske politike že zdavnaj uvedla sankcije, podobno kot za nacionalnega letalskega prevoznika zaradi spomladanske "ugrabitve" letala družbe Ryanair, v katerem je bil eden od Lukašenkovih nasprotnikov in so ga z lažno prijavo o podtaknjeni bombi prisilili k pristanku v Minsku, še stopnjuje pritisk na Belorusijo. Bruselj Minsku očita "hibridno vojno" kot odgovor na sankcije unije po lanskih spornih predsedniških volitvah. Minsk tovrstne obtožbe vztrajno zanika.

Svet EU, v katerem so zastopane države članice, je v odzivu na "vztrajno hibridno napadanje s strani beloruskega režima" po poročanju STA včeraj sprejel sklep o začasnem delnem prenehanju izvajanja sporazuma med EU in Belorusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov za uradnike beloruskega režima. Ta odločitev pa ne bo vplivala na navadne beloruske državljane, je sporočilo slovensko predsedstvo Svetu EU. Začasno prenehanje izvajanja se nanaša na določbe, s katerimi se za uradnike beloruskega režima ukinjajo zahteve po dokazilih, ureja izdajanje vizumov za večkratni vstop in zmanjšujejo takse za obravnavo vlog za izdajo vizuma. "Odločno obsojamo in zavračamo nadaljnjo instrumentalizacijo migracij, ki jo izvaja beloruski režim. Nesprejemljivo je, da se Belorusija v politične namene igra z življenjem ljudi. S to odločitvijo smo znova pokazali, da se bomo še naprej skupaj zoperstavljali temu hibridnemu napadanju," je sporočil slovenski notranji minister Aleš Hojs.