Hrvaškim novinarjem je prekipelo. Zato so v soboto ob simbolični uri, pet minut čez poldne, v Zagrebu pripravili bučni ulični protest, ki so ga začeli pred sedežem Hrvaškega novinarskega društva (HND). Od tam je dolga protestna povorka, od 1500 do 2000 ljudi, krenila pred hrvaško ministrstvo za kulturo. Množica, v kateri niso bili le novinarji, pač pa tudi predstavniki nevladnih organizacij, pa opozicije z levega političnega spektra in številni državljani, je nato skozi središče mesta v spremstvu glasnih bobnov, piščalk in megafona krenila na Markov trg. Na številnih plakatih so nosili jasna sporočila vladi in javnosti: Vzeli ste medije, novinarstva ne damo, Svoboda novinarstvu, Novinarji so glas javnosti, Katedrali duha manjka prepiha, Jutri ne boste ničesar več vedeli, S čigavim denarjem nas tožite, Kje je Denis Latin, Nismo PR, ne influencerji, ne content managerji in ne SEO-optimizatorji, mi smo novinarji, Novinarji so svetloba v mraku zakonov HDZ... Na trgu so pred poslopjem hrvaške vlade prebrali svoje zahteve in jih pustili v ovojnici, tako kot že pri ministrstvu, da jih v ponedeljek prevzame premier Andrej Plenković. Ta doslej za pogovor z njimi ni našel še niti "30 sekund časa", kot je dejal vodja protestov in predsednik HND Hrvoje Zovko.
{embed_youtube}https://youtu.be/FndSXwdc7A8{/embed_youtube}
Slabe sluge hudega gospodarja
Sodu je izbil dno podatek, da je ta hip proti hrvaškim novinarjem in medijem sproženih že več kot 1160 civilnih tožb. Posebna kurioziteta je, da celo državna radiotelevizija HRT z javnim denarjem toži za odškodnine kar 36 novinarjev, med katerimi so tudi njeni zaposleni, tako kot je to Zovko. Od njega HRT zaradi domnevne krnitve njenega ugleda zahteva skoraj 34 tisoč evrov odškodnine, ker je bil javno spregovoril o "pritiskih, cenzuri, neprofesionalni izbiri tem, organizacijskem kaosu in resnih tehničnih težavah pri uresničevanju televizijskega programa". Kot nam je na protestu dejal starosta hrvaških novinarjev in publicistov Milan Rakovac: "Hrvaškemu novinarstvu se dogaja neka liberaloidna struktura, ali kot bi rekla naša pokojna Daša Drndić, struktura bankirskega fašizma. V smislu Njegoša in Mažuranića postajamo slabe sluge hudega gospodarja. To je problem naše profesije ne le na Hrvaškem. Danes imamo zahteve našega društva napisane in to je dobro, saj je oblastem apodiktično pišemo, kaj zahtevamo. Zahtevamo kruh in pošteno delo, ne pa da nas užaljene barabe preganjajo za duševne bolečine. Vendar pri nas sodišča ščitijo barabe ne glede na resnico. To je paranoidna zgodba. Kot pravi kolumnist Ladislav Tomičić, smo bili novinarji zagreti rodoljubi, ker je bila vojna. A nihče ni mrdnil s prstom, ko so ubijali in ubili Feral Tribun. Sedaj nam vsem gori pod nogami in upam, da smo se končno zdramili."
Kaplja čez rob
Kaj zahtevajo hrvaški novinarji, ki jih v teh zahtevah podpirajo tudi kolegi iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter Slovenije, kot je na začetku shoda dejal Zovko, je posebej za Večer razložil kolumnist iz reškega Novega lista Denis Romac: "Kaplja čez rob je bila tožba HRT proti našemu društvu in predsedniku Zovka ter predsednico društva na HRT Sanji Mikleušević Pavić. Na kritike torej odgovarjajo s tožbami. Ni več principa s sliko nad sliko. HND je zato poslal vprašalnike 80 medijem, ki jih je pri nas sicer več sto. Odgovorilo nam je 18 medijskih hiš. Samo v teh medijskih hišah je več kot tisoč sto aktivnih tožb zoper novinarje. Torej jih je skupaj še veliko več. To samo kaže na model, po katerem pravni institut oškodovanja časti in ugleda uporabljajo za utišanje novinarjev. Sodišča tako za resnične članke obsojajo njihove avtorje, obsojajo jih za njihove komentarje in celo za satiro.
Ciklično ponavljanje pritiskov
Luka Mitrović, član izvršnega odbora HND, ki je 40 let delal na HRT, pa je dejal: "Sporne tožbe so samo površina. Kažejo, da tisti, ki delajo narobe, nimajo nobene ideje, kako je treba delati. Zato se poslužujejo tožb. A so to njihovi poslednji trzljaji. Seveda jutri še ne bo vse v redu. Ko smo šli v tranzicijo, so na HRT počistili stotine uglednih novinarjev, in od tedaj se stvari ciklično ponavljajo. Tožbe so torej del zgodbe o pritiskih, o cenzuri, o avtocenzuri, tudi o cenzuri, torej o nesmislih v komuniciranju. Vlada pa molči, ker meni, da je vse v redu. Ni stvar samo v pritiskih, je tudi v perfidnosti. Tudi vlada tako izkorišča zakulisne igre in preden se te razkrijejo, novinarstvo propada."
