Miha Dajčman
Da je na Hrvaškem dan žalovanja, s katerim so se poklonili sedmim žrtvam torkovega rušilnega potresa, so v soboto opominjale zastave na polovici drogov in prižgane sveče na okenskih policah. Radijska poročila so se začela z vestmi iz Petrinje in okolice, kamor smo bili namenjeni. Poročali so o pošiljki cepiva za 400 ljudi v Petrinji, ki so nastanjeni v tamkajšnji vojašnici, pa o nevarnosti poplav zaradi narasle Save in Kolpe, saj so bili nasipi rek v potresu poškodovani. Iz vasi Mečenčani južno od Siska so poročali o več zemeljskih luknjah v bližini hiš. Družine so morali evakuirati, saj je torkov potres vplival na raven podtalnih voda in je nastal udor zemlje. Zadnje kilometre pred kraji, ki so bili v potresu najbolj prizadeti, smo premagovali počasi, kolone vozil so se vile v Banijo, ob cesti smo opazili prostovoljce in gasilce, ki so ljudem dostavljali nujne stvari.
Pomoč tudi iz Slovenije
Ob eni od vpadnic v Petrinjo so gradbinci iz več delov Hrvaške in tudi iz Slovenije s stroji pripravljali plato, velik za nekaj nogometnih igrišč, na katerem bodo začasno postavili naselje mobilnih hišic in šotore civilne zaščite. Ta ima manjši logistični center le nekaj metrov stran, a so šotori po štirih dneh in velikih količinah prispele pomoči od vsepovsod že polni. Zato potrebujejo dodaten prostor. Na dobro utrjenih prodnatih tleh je že bilo parkiranih šest tovornjakov s puljskimi registrskimi tablicami, na vsakem od njih pa po dve lični mobilni hišici. "Tu so le začasno. Policija je prosila, da se umaknejo iz prometa, dokler je na cesti kaos. Nato bodo določili, kdo bo dobil hišice," nam je razlagal vodja gradbišča.
Od daleč je delo svojih zaposlenih usmerjal in opazoval slovenski gradbinec, ki ni želel, da ga imensko izpostavimo: "Samoiniciativno smo prišli, v preteklosti smo že sodelovali pri komunalnih delih na tem področju. Veliko prijateljev imamo tukaj. Naložili smo mehanizacijo in stopili na plin do Petrinje. Dnevno se vozimo iz Slovenije." Kot še marsikdo, s komer smo se pogovarjali, je potožil, da oblasti še niso predstavile plana sanacije: "Bili smo na sestanku s predstavniki oblasti, rekli smo, naj nam dajo načrt, da bomo lahko delali, a načrta ni. Stvari nimajo ne repa ne glave. Hiše so označene z rdečimi iksi. Dajmo jih porušiti čim prej, saj nima smisla čakati."
Na poti v središče Petrinje so bili pločniki polni kupov odpadnega gradbenega materiala in uničenega pohištva. Nevarni dimniki so bili z večine hiš že odstranjeni, nekatere so pritrdili kar s poliuretansko peno. V središču mesta je bilo v zraku še vedno zaznati vonj po prahu, ki se je dvignil po sesutju stavb. Ceste so bile v večini že očiščene, rdeče barve od opeke pa s tal ni spral niti obilni dež. Večina cest v staro mestno jedro je bila zaprta s trakovi. A niti to ni zmotilo mnogih, ki so si želeli ovekovečiti razdejanje. "Kam greste?" je za skupino z mobilnimi telefoni vpil policist. Iskali so ulico, kjer je zid pokopal dvanajstletno deklico. "Zakaj morate tja? Pravkar rušijo eno od stavb," je kričal policist. Naposled so se le obrnili. "Vsak dan delam po 16 ur. Ne morem verjeti, da prihajajo sem, da bi se fotografirali," nam je dejal vidno utrujeni policist, nato pa kolegu ironično navrgel, da bi bilo donosno, če bi zdaj tam prodajala spominke. Rušenje stavbe v centru je opazovalo več deset ljudi, ki so vestno beležili dogajanje, opozorila reških, crikveniških in avstrijskih gasilcev, ki so zavarovali območje, pa so jemali z rezervo.
374 potresnih in popotresnih sunkov so hrvaški seizmiologi zabeležili od minulega ponedeljka
Nikoli več ne bo, kot je bilo
V srce zbodejo besede sogovornikov, da Petrinja še 30 let ne bo sanirana, "ker vse poteka prepočasi in premalo organizirano". Čeprav se zdi, da zaradi delovnih akcij mesto ne spi. Ves čas, v megli in mraku, je namreč slišati brnenje strojev, temo pa režejo rumene opozorilne luči gradbene mehanizacije in modre luči gasilskih vozil, ki prehitevajo kolono avtomobilov na poškodovanih cestah med Siskom in Glino. Kjer na terenu ni prostovoljcev, tudi drugih ljudi ni veliko. "Domačini iz središč mest bežijo," smo slišali od prostovoljca Maria Baljaka. Nekaj se jih je odpravilo k sorodnikom in prijateljem po vsej državi. Največ jih je ob morju. Toda tisti, ki imajo živino, ostajajo ob sesutih hišah, mnogi preživijo noč na prostem, ob ognjih. Luči zvečer svetijo le redko, saj marsikje še ni elektrike. Če so na dvorišču kontejnerji, šotori, mobilne hišice in počitniške prikolice, pa prebivalci Banije raje prespijo v njih. Nekateri si upajo v uničene in z iksi označene stavbe, a le po najnujnejše, večina poškodovanih stavb pa ostaja nedotaknjena.
V bivalnem kontejnerju od srede spi tudi sedemčlanska družina Šoštarić v vasi Gora pri Glini. "Sin dela v Glini, v tovarni otroške hrane Hipp, direktor mu je že prvi dan po potresu poklonil kontejner," nam je pojasnila Zdenka Šoštarić, ko nam je pokazala začasen dom. Dve postelji za šest ljudi, starejša vnukinja po potresu ne želi spati v kontejnerju, strah jo je. "Raje spi v avtu. Tudi najmlajše vnukinje se je potres zelo dotaknil. Ob pogledu na hišo govori 'bum bum'. Stara je dobri dve leti," pove Šoštarićeva, toplo oblečena, saj je v času našega obiska v vasi Gora močno deževalo. V ozadju je slišati televizijo, vsaj to imam, reče in pove, kje so ostali člani družine: "Vnukinje in snaha so v šotoru, kjer se delijo hrana in potrebščine. Mož in sin pa koljeta odojka za delavce in prostovoljce. Za vse, ki nam pomagajo. Ljudje vseskozi prihajajo na dvorišče, ponujajo pomoč, nismo sami."
Prostovoljec omahnil v smrt
V Petrinji se je med odpravljanjem posledic torkovega rušilnega potresa danes smrtno ponesrečil 57-letni prostovoljec. Po poročanju hrvaških medijev je padel s strehe in umrl na kraju nesreče. Med zahtevnim delom sta se na območju sisaško-moslavške županije poškodovala tudi dva gasilca. Natančnih informacij o nesreči, v kateri je umrl moški, ki je na pomoč prizadetim območjem prišel iz Vrbovca, še ni. Po nekaterih informacijah naj bi bil pred padcem doživel srčno kap. (sta)
S solzami v očeh nadaljuje, da ne vedo, kaj sledi: "Hišo je treba porušiti. Od zunaj je videti v redu, a v njej ne moremo živeti. Tretjič v zadnjih 30 letih bomo gradili hišo." Kljub težki situaciji pripomni, da je najpomembneje, da so vsi člani družine živi. Želi si, da se tla ne bi več tresla: "Najhuje je ponoči, ko otroci zaspijo. Prestrašeni smo, ko se tla spet zatresejo." Tla na Hrvaškem se namreč še vedno tresejo. Od ponedeljka do sobote so seizmogoli zabeležili 374 potresnih sunkov. Še danes dva močnejša: z magnitudo do 2,9 po Richterjevi lestvici v Sisku in z 2,7 tudi v Zagrebu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
