Še vedno smo pretreseni nad dogajanjem v ZDA. Vendar si ne moremo privoščiti, da bi v šoku pozabili na jutri. Demokracija je krhka, dovzetna za notranje in zunanje napade. Zagovorniki demokracije smo zagrešili malomarnosti in se oklepali naivnih prepričanj, da se bo demokracija skupaj s svojimi vrednotami in svoboščinami branila sama.
Pred nami je konkreten, a tragičen dokaz, da to ne drži in da so številni ljudje preprosto izgubili zaupanje v demokratične institucije. Vemo tudi, da digitalna sfera ustvarja tako priložnosti kot velika tveganja za demokracijo, zato je pravi čas, da v digitalni izraz demokracije vnesemo nekaj reda. Dejstva pripadajo vsem, mnenja pa posameznikom in posameznicam, ki jih izražajo. Razlikovanje med dejstvi in mnenji je zamegljeno in dogodki v ZDA imajo zametke tudi v Evropi. Ravnovesje bo mogoče obnoviti le, če obstaja zaupanje. Zaupanje v znanost, vlade in družbo.
Velike tehnološke družbe so se znašle v središču pozornosti. Res je, da so dovolile razmah teorij zarote. Okoristile so se z dezinformacijami in zlonamernim akterjem omogočile, da sledijo svojim gospodarskim ali političnim ciljem. Drži tudi, da so se izogibale odgovornosti in še da vplivajo na našo demokratično razpravo ali jo celo nadzorujejo.
Dejstvo, da lahko na podlagi nejasnih meril in brez nadzora utišajo aktualnega predsednika ZDA, je lahko nevarno za svobodo govora. Četudi menim, da je bilo ukrepanje ob neodgovornem spodbujanju k nasilju, ki ga je zagrešil predsednik Trump, upravičeno, je jasno, da tako ne gre naprej.
Kaj lahko storimo? Odgovor je kompleksen, saj je takšna tudi demokracija. Naš odziv mora biti premišljen. Ne moremo v nedogled reševati zgolj problemov, ki se prebijejo v naslove osrednjih novic. Za začetek potrebujemo strožje predpise in bolj izvršljive obveznosti, digitalni akterji pa morajo prevzeti večjo odgovornost. Pred kratkim smo predlagali akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih, ki bosta povečala odgovornost spletnih platform in razjasnila pravila za odstranjevanje nezakonitih vsebin. Predloga sta prelomna, vendar bo za njuno uveljavitev potreben čas, mi pa moramo ukrepati takoj.
Kar me pripelje do moje druge točke. Takoj se moramo zavzeti za reorganizacijo naše demokratične udeležbe v digitalni dobi, prav tako pa se moramo opremiti z ustreznejšimi orodji za boj proti dezinformacijam in škodljivim vsebinam. Pri tem se bomo ravnali po akcijskem načrtu za evropsko demokracijo. Skleniti moramo nov pakt proti dezinformacijam in zagotoviti odgovornost algoritmov. Prav tako je nujno, da se podjetja vzdržijo nepremišljenega odzivanja in postanejo del predvidljivega in preglednega sistema.
Vseh podrobnosti digitalnega življenja ne bomo uredili s predpisi. Tega po mojem mnenju tudi ne bi smeli. Ne smemo žrtvovati svobode izražanja, ki zahteva odprt prostor – tudi digitalen. Vendar moramo spremeniti razmišljanje tehnoloških podjetij in delavcev s tega področja. Arhitekti se pri zagotavljanju varnosti stavb, ki jih načrtujejo, ne ravnajo le po zakonih, temveč se držijo tudi etičnih kodeksov. Programerji in strokovnjaki za informacijsko tehnologijo bi morali podobno pristopiti k oblikovanju algoritmov. Toda tega od vodstva tehnoloških podjetij ne slišim pogosto.
Tretjič, prenehati se moramo pretvarjati, da si današnji spletni vratarji konkurirajo. Za zdaj ne. Med platformami ne moremo izbirati na enak način kot med supermarketi. Prej bi lahko trenutno stanje primerjali z odločitvijo za gradnjo nove avtoceste med Brusljem in Parizom, ker nam obstoječa ni všeč. Zanje morajo torej veljati posebna pravila in odgovornosti, ki smo jih predlagali v aktu o digitalnem trgu.
Nazadnje se moramo tudi zavedati, da Trump ni le vzrok, ampak predvsem simptom. Z njegovim odhodom ne bodo izginili temeljni vzroki za razkol, nezaupanje in nezadovoljstvo. Te značilnosti prav tako niso lastne le ameriški družbi. Tudi tu v Evropi so.
S Trumpovim odhodom ne bodo izginili temeljni vzroki za razkol, nezaupanje in nezadovoljstvo. Te značilnosti prav tako niso lastne le ameriški družbi
Zato ni dovolj, da se osredotočimo samo na platforme. So pomembne, so kanali, ki omogočajo potencirano odmevnost in monetizacijo škodljivih vsebin. Da pa bi okrepili naše družbe in demokracijo, se moramo osredotočiti tudi na vire dezinformacij, položaj in vlogo tradicionalnih medijev, nenazadnje pa tudi na nas, državljane in državljanke. Okrepiti moramo medije in civilno družbo, katerih delovanje ni odvisno od udejstvovanja uporabnikov in oglaševanja, a svojo vlogo izpolnjujejo z zagotavljanjem informacij v demokratični razpravi. Nato moramo digitalni realnosti prilagoditi naše izobraževanje. Vsi se moramo nenehno digitalno opismenjevati, naučiti se moramo obvladovanja preobilja informacij, razumeti osnove delovanja interneta in objav na njem. Tako bomo lahko varno brskali po internetu, kar je najboljši način za povečanje demokratične odpornosti. Kar koli že počnemo, moramo vedno delovati v mejah svobode izražanja in drugih pravic. S tem, ko jo skušamo braniti, demokracije ne smemo zmanjšati.
In pri tem moramo paziti, da nikogar ne prezremo. Od naložitve prepovedi predsedniku Trumpu so se številni njegovi privrženci preselili v druge spletne prostore in se zaklenili v mehurčke, ki so še bolj neprepustni. Ne smemo pozabiti nanje. Najti moramo način, da se bodo lahko spet vključili v demokratično razpravo, in znova vzpostaviti zaupanje državljanov in državljank v demokracijo in moč demokratične prenove.
Kot nekdo, ki prihaja iz nekdanje komunistične države, Češkoslovaške, sem izkusila življenje brez demokracije in enakih pravic. Ne, demokracija ni popolna. Je odraz tega, kdo smo, njena največja prednost pa je, da je odvisna od nas, ljudi, in zaupanja, ki ga izkazujemo drug drugemu. To je nekaj, za kar se je nedvomno vredno boriti.
