Informacij sicer ni mogoče neodvisno preveriti, še opozarja dpa.
Medtem je župan obleganega mesta Harkov Igor Terehov zagotovil, da mesto ne bo padlo v roke sil ruskega predsednika Vladimirja Putina. "Mesto Harkov bo zdržalo in danes je Harkov tako poenoten kot še nikoli prej," je poudaril.
Siloviti spopadi se nadaljujejo v vseh delih mesta, razmere pa so zelo nevarne, je še dejal v pogovoru za britanski BBC.
Po njegovih besedah ruske sile tudi neprestano obstreljujejo stanovanjske četrti, uporabile naj bi celo termobarično bombo.
V vojni v Ukrajini po navedbah Moskve umrlo 498 ruskih vojakov
Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da je od začetka vojaške operacije v Ukrajini umrlo 498 ruskih vojakov, ranjenih jih je bilo 1597, je poročala ruska tiskovna agencija Ria Novosti. To je prvič od začetka invazije, da je Moskva sporočila število smrtnih žrtev na svoji strani, poročajo tuje tiskovne agencije.
Rusko ministrstvo ob tem navaja, da so v spopadih ubili 2870 ukrajinskih vojakov in nacionalistov ter jih ranili okoli 3700.
Številk ni mogoče neodvisno preveriti, opozarja tiskovna agencija Reuters na svoji spletni strani.
Rusija je sicer šele v nedeljo prvič priznala, da so spopadi terjali mrtve in ranjene med ruskimi vojaki. Številke takrat niso razkrili.
Ukrajina trdi, da je bilo od začetka vojne ubitih 6000 ruskih vojakov.
Harkov je bil že v torek tarča silovitega ruskega obstreljevanja, v katerem je bilo uničeno tudi poslopje slovenskega konzulata. Danes naj bi v mesto prišle še ruske desantne sile. Predstavnik ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Gerahčenko je dejal, da ni dela mesta, ki ga rusko topništvo še ni napadlo.
Po navedbah ukrajinske strani je bilo v torek ubitih najmanj 21 ljudi in 112 ranjenih, davi pa so bili ubiti še najmanj štirje ljudje. Rusi so med drugim ponoči napadli lokalno vojaško bolnišnico, zjutraj pa poslopje policije in del tamkajšnje univerze.
Generalna skupščina ZN z veliko večino obsodila ruski napad na Ukrajino
Generalna skupščina ZN je danes po treh dneh izrednega zasedanja s 141 glasovi proti petim in 35 vzdržanimi potrdila predlog resolucije, ki obsoja rusko agresijo in zahteva takojšen konec spopadov ter umik ruskih enot iz Ukrajine. Po objavi izida glasovanja je v dvorani Generalne skupščine zadonel bučen aplavz.
Resolucija, ki jo je ob podpori evropskih držav, med njimi Slovenije, predlagala Ukrajina, zahteva takojšen umik ruskih sil, najostreje "obžaluje" invazijo, kar je izraz, ki so ga sprejeli namesto izraza "obsoja", da dobijo večjo podporo.
Resolucija obsoja odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da poviša pripravljenost svojih jedrskih sil, in zahteva, naj Rusija preneha z nezakonitimi grožnjami drugim članicam ZN ali uporabo sile proti drugim članicam ZN.
Resolucija, ki je za uspeh potrebovala 100 glasov, dobila pa 41 več, izraža globoko zaskrbljenost nad poročili o napadih na civilne cilje, kot so šole in bolnišnice, in nad poročili o civilnih žrtvah.
Generalna skupščina ZN je simbolično, vendar odmevno in pomembno resolucijo sprejela potem, ko je Rusija v petek vložila veto na podobno resolucijo v Varnostnem svetu ZN. Izid glasovanja je potrdil upanje predlagateljev, da se bo pokazalo, kako osamljena je Rusija v mednarodni skupnosti.
Njena zaveznica Kitajska se je pri glasovanju vzdržala, tako kot tudi Kuba, z Rusijo pa so proti resoluciji glasovale Eritreja, Severna Koreja, Sirija in Belorusija. Za resolucijo sta med drugim glasovali tudi Brazilija in Mehika, ki se nočeta pridružiti sankcijam proti Rusiji. Resolucijo je podprla tudi Srbija.
Nekaj članic Generalne skupščine ZN ni glasovalo, ker zaradi dolgov nimajo pravice do glasovanja ali iz drugih razlogov. Poleg Kitajske so se med drugim vzdržale še Indija, Irak, Iran, Pakistan, Južna Afrika in nekaj drugih predvsem afriških držav.
Ukrajinski veleposlanik pri ZN Sergij Kislica je pred glasovanjem Rusijo obtožil, da izvaja genocid. "Prišli so, da Ukrajini vzamejo pravico do obstoja. Jasno je, da ruski cilj ni okupacija, ampak genocid," je dejal.
Njegov ruski kolega Vasilij Nebenzija je nato odgovoril, da je Ukrajina polna neonacistov, zahodne države pa obtožil izsiljevanja, da prisilijo druge članice ZN v glasovanje za resolucijo.
Osamljenost Rusije, ki s svojimi argumenti ni uspela prepričati mednarodne skupnosti, se je pokazala že v razpravi pred glasovanjem, uspeh resolucije pa jo je dokončno potrdil.
Zelenski: Rusija skuša izbrisati Ukrajino
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Rusijo obtožil, da skuša izbrisati Ukrajince, njihovo državo in zgodovino. V videonagovoru na sedmi dan ruske invazije je izpostavil napad ruske vojske na televizijski stolp v Kijevu, ki stoji na mestu, kjer so nacisti v drugi svetovni vojni pobili številne Jude. Torkovo obstreljevanje soseske Babin Jar nedaleč od Kijeva, kjer so esesovci septembra 1941 v 48 urah pobili več kot 33.000 Judov, po besedah predsednika dokazuje, da "je za številne ljudi v Rusiji naš Kijev popolnoma tuj".
Glavna tarča napada je bil sicer televizijski stolp, ki stoji ob prizorišču tega najhujšega nacističnega pokola Judov v Kijevu. V napadu je bilo po navedbah ukrajinskih oblasti v torek ubitih najmanj pet ljudi. Ruska stran trdi, da je na ta način preprečila "informacijske operacije" proti Rusiji. A Zelenski je danes izpostavil predvsem simboliko lokacije, ki po njegovem še dodatno izpostavlja rusko grožnjo ukrajinski identiteti. "Ničesar ne vedo o naši prestolnici. O naši zgodovini. A imajo ukaz, da izbrišejo našo zgodovino. Izbrišejo našo državo. Izbrišejo vse nas."
Kot je spomnil, so nekdanji sovjetski oblastniki na prizorišču tragedije - na "posebnem delu Evrope, kraju molitve, kraju spomina" - postavili televizijski stolp in športni kompleks. "Da bi izbrisali resnično zgodovino Babin Jara (...) To je nečloveško."
Jude po vsem svetu je Zelenski pozval, naj povzdignejo glas. "Ali ne vidite, kaj se dogaja? Zato je zelo pomembno, da milijoni Judov po svetu zdaj ne ostanejo tiho." Da "se nacizem rojeva v tišini", je nadaljeval. "Zato kričite o umorih civilistov. Kričite o umorih Ukrajincev," je poudaril Zelenski, tudi sam po judovskega rodu.
Kremelj priznava, da je rusko gospodarstvo doživelo hud udarec
Stroge finančne sankcije ZDA, Evropske unije in zahodnih zaveznic so ruskemu gospodarstvu zadale hud udarec, je danes priznal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Vseeno pa je poudaril, da ima Rusija še vedno zadostne rezerve za blažitev gospodarskega padca.
"Rusko gospodarstvo se zdaj sooča z resnim pritiskom in rekel bi celo resnim udarcem," je dejal Peskov in dodal, da obstaja varnostna rezerva in načrt, kako postaviti gospodarstvo nazaj na noge. Opozoril je, da se bo Rusija na sankcije Zahoda odzvala s "trezno glavo", ne da bi se "ustrelila v nogo".
Učinki sankcij Zahoda so še posebej opazni v bančnem sektorju. V številnih bankomatih ni denarja, ponekod pa ni več mogoče niti plačevanje s karticami. Zaradi padca vrednosti rublja se Rusi vse bolj bojijo, da bodo njihovi prihranki uničeni, ruska centralna banka pa zagotavlja, da so razmere pod nadzorom.
Ukrajinski portal Pravda, ki se sklicuje na obveščevalne vire, je medtem objavil, kaj da je cilj Putinove operacije v Ukrajini: vrnitev bivšega predsednika, proruskega Viktorja Janukoviča, na oblast. Janukovič se je moral posloviti po velikih protivladnih demonstracijah pred slabimi desetimi leti in je pobegnil v Rusijo. Zdaj naj bi bil v Belorusiji.
Brata Kličko ostajata v Kijevu
Župan Kijeva Vitalij Kličko je ponosen na ljudi, ki so ostali v prestolnici in jo branijo. V pogovoru za britansko medijsko hiši BBC je povedal, da ljudje, ki se želijo pridružiti boju proti ruski vojski, po več ur čakajo v vrsti na prevzem orožja. Presenetil ga je patriotizem, ki ge je videl, pri tem pa dodaja, da so boju pridružujejo tudi zdravniki in igralci.
V pogovoru je sodeloval tudi njegov brat Vladimir Kličko, ki je povedal, da bosta z Vitalijem ostala v Kijevu in se borila, če bo potrebno. Mednarodno skupnost je pozval, naj pomaga Ukrajini. Pomoč sicer prihaja, a ni zadostna, je poudaril in pojasnil, da je veliko pomanjkanje hrane in vode.
Obstreljevanje naselij v Mariupolu
Župan Mariupola na jugu Ukrajine Vadim Bojčenko je za ukrajinsko televizijo dejal, da je ruska vojska v pristaniškem mestu ubila na destine civilistov in da je neusmiljeno obstreljevala naselja. Hkrati naj bi preprečila evakuacijo civilistov. Med žrtvami naj bi bili tudi ženske, otorci in ostareli. Mariupol ima sicer zelo strateški položaj, saj leži med Krimom in dvema separatističnima regijama na vzhodu Ukrajine.
"Dogaja se zasedba ..."
Ruske sile naj bi bile davi zasedle mesto Herson na jugu Ukrajine. Kot poroča britanski BBC, sicer ni jasno, kakšen je položaj v mestu, vendar pa od tam prihajajo informacije, da so na ulicah ruski vojaki.
Župan Hersona Igor Kolihajev je za lokalni radio povedal, da so ruske sile ponoči zavzele železniško postajo in pristanišče: "Boji se nadaljujejo in dogaja se zasedba našega mesta." Dodal je, da je umrlo več ljudi, tako vojakov kot civilistov, predstavniki oblasti pa se trudijo ljudem pomagati, da bi se zatekli na varno.
Herson je strateško pomemben, opozarjajo analitiki. Če ga Rusi dobijo pod kontrolo, lahko s tem prekinejo dotok zalog za ukrajinsko vojsko z zahoda na vzhod v bližino Dombasa.
Herson je mesto s 300.000 prebivalci, ki leži med mestoma Mikolajev in Nova Kahovka. Ruske sile na tem območju Ukrajine najhitreje napredujejo ter napadajo več mest. Iz Mikolajeva so so sicer sporočili, da je mesto še v ukrajinskih rokah.
V Harkovu ponoči pristali ruski padalci
Iz Harkova, ki je bil v torek tarča silovitega ruskega obstreljevanja, uničeno je bilo tudi poslopje, v katerem je slovenski konzulat, poročajo, da so v mesto prišle ruske desantne sile. Potekajo boji, Rusi so napadli tudi lokalno vojaško bolnišnico. Rakete so zadele med drugim poslopje regionalne policijske uprave. V strelskih spopadih za bolnišnico po navedbah regionalne policije ni umrl noben ukrajinski vojak, razmere tam pa naj bi bile zdaj znova pod nadzorom in ukrajinske sile so okrepile varovanje. Predstavnik ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Gerahčenko je povedal, da ni dela mesta, ki ga rusko topništvo še ni napadlo. To potrjujejo tudi številne objave na družbenih omrežjih.
V jutranjih napadih na Harkov so umrli štirje ljudje, devet je po besedah župana Ihorja Terehova poškodovanih. "Harkov je mesto, ki govori rusko. Vsak četrti tukaj ima sorodnike v Ruski federaciji. Ampak odnos Harkova do Rusije je danes popolnoma drugačen kot prej. Nikoli si nismo mogli misliti, da bi se lahko zgodilo to popolno uničenje, genocid," se je odzval.
V Mariupolu, pristaniškem mestu ob Azovskem morju, je bilo v torek po navedbah tamkajšnjega župana Vadima Bojčenka ranjenih okoli sto ljudi. V Borodjanki, 50 kilometrov od Kijeva, sta bili v ruskem obstreljevanju v torek uničeni dve stanovanjski zgradbi.
Tudi ruski napadi na prestolnico se stopnjujejo. Najmanj pet ljudi je umrlo v torkovem napadu na glavni kijevski televizijski stolp, ki pa nemoteno deluje naprej. Rusi so obstreljevali tudi območje blizu spomenika holokavstu.
V mestu so razmere zelo napete, saj se mu še naprej približuje ogromen, več kot 60 kilometrov dolg konvoj ruske vojske, kar naj bi nakazovalo, da se obeta velik kopenski napad. Poleg tega je ukrajinsko obrambno ministrstvo ponoči sporočilo, da se boji napada beloruskih sil s severa, potem ko je beloruski voditelj Aleksander Lukašenko odredil krepitev sil na meji z Ukrajino.
Nadaljevanje pogovorov med Rusijo in Ukrajino predvidoma v četrtek
Delegacija ukrajinskih pogajalcev je odpotovala na pogovore z Rusijo na poljsko-belorusko mejo, je sporočil Kijev. Vodja ruskih pogajalcev Vladimir Medinski je medtem sporočil, da ukrajinsko delegacijo v Belorusiji pričakujejo v četrtek zjutraj, na dnevnem redu pogovorov pa bo tudi premirje v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ukrajinska delegacija je že zapustila Kijev. Pričakujemo, da bodo tukaj jutri zjutraj," je dejal Medinski in zagotovil, da sta strani za pogajanja "skupaj" izbrali lokacijo v Belorusiji, ki se nahaja "nedaleč od meje s Poljsko".
Strani se bosta srečali na območju Beloveške pušče v beloruski regiji Brest. Kot je pojasnil Medinski, bo ukrajinska delegacija predvidoma prispela na pogajanja preko Poljske, kjer je letališče, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Pred tem je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov napovedal, da bo ruska delegacija na cilj prispela že danes in da so pripravljeni nadaljevati pogovore.
Tudi svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je potrdil, da se bodo pogovori nadaljevali. "Menim, da bodo stvari ostale kot so. Nič se ne bo spremenili. Ostali bomo pri svojih stališčih," je ob tem še dodal.
Sprva so sicer pričakovali, da bi se nov krog pogajanj lahko začel že drevi.
Po podatkih visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je bilo do včeraj v Ukrajini ubitih najmanj 136 civilistov, od tega 13 otrok, a dejanska številka je verjetno veliko višja. Okoli 400 ljudi naj bi bilo ranjenih. Ukrajinska vlada pa poroča o več kot 350 ubitih civilistih in okoli 1700 ranjenih.
Cene zemeljskega plina rekordno visoke
Cene zemeljskega plina so se dopoldne zavihtele rekordno visoko. Za zemeljski plin z nizozemskega vozlišča TTF za dobavo v aprilu je bilo treba odšteti 194,72 evra za megavatno uro. Cena se je nato nekoliko spustila. Trenutno je zanj treba odšteti 152,63 evra za megavatno uro, kar je 25,44 odstotka več kot ob koncu torkovega trgovanja.
Cene zemeljskega plina v Evropi rastejo, odkar je minuli teden Rusija začela napad na Ukrajino.
Iz mesta Žitomir v osrednji Ukrajini, približno 140 kilometrov zahodno od Kijeva, so v torek zvečer poročali o letalskem napadu, ki naj bi bil zahteval štiri smrtne žrtve. Ruske rakete kalibr naj bi bile poškodovale številne stanovanjske stavbe in bolnišnico. Po besedah svetovalca ukrajinskega notranjega ministrstva Geraščenka, ki se sklicuje na lokalne oblasti, so umrli štirje ljudje. Na videoposnetkih, ki so bili objavljeni na družbenih omrežjih, je videti goreče hiše in reševalce na terenu.
Bruselj za begunce iz Ukrajine predlaga uporabo takojšnje začasne zaščite
Evropska komisija predlaga uporabo evropske zakonodaje, ki omogoča takojšnjo začasno zaščito beguncev iz Ukrajine. Gre za uporabo direktive o začasni zaščiti iz leta 2001, sprejete v odziv na takratno množico beguncev iz BiH in s Kosova zaradi vojne na območju bivše Jugoslavije.
To beguncem omogoča začasno zaščito v EU, vključno z dovoljenjem za bivanje ter dostopom do izobraževanja in trga dela.
Predsednica komisije Ursula von der Leyen je ob tem poudarila, da so v Evropi dobrodošli vsi, ki bežijo pred bombami ruskega predsednika Vladimirja Putina, ter da bodo zavarovali tiste, ki potrebujejo zaščito in ki želijo varno nazaj domov.
Komisija je predstavila tudi smernice za ukrepanje na mejnih prehodih, s katerimi med drugim priporoča vzpostavitev posebnih pasov za humanitarno pomoč.
O predlogih bodo v četrtek na zasedanju v Bruslju razpravljali notranji ministri EU. Na neformalnem sestanku v nedeljo je uporabo direktive o začasni zaščiti podprla večina držav, med njimi Slovenija. Če bodo uporabo direktive podprli, se začne začasna zaščita izvajati takoj, sprva za eno leto. To obdobje je mogoče podaljšati dvakrat za šest mesecev do enega leta. Komisija pa lahko kadarkoli predlaga ustavitev uporabe, če se razmere umirijo, ali jo podaljša še za eno leto.
Prebivalci v neposredni bližini jedrske elektrarne v Zaporožju, ki je največja v Evropi, so danes prišli na ceste, da bi fizično preprečili prodiranje ruske vojske.
Ruska bojna letala kršila švedski zračni prostor
Štiri ruska bojna letala so vstopila v švedski zračni prostor vzhodno od otoka Gotland v Baltskem morju, so danes sporočili iz švedske vojske. Čeprav so podobne kršitve zračnega prostora s strani Rusije pogoste, so današnji dogodek obravnavali bolj resno zaradi ruske invazije na Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"V luči trenutnih razmer obravnavamo incident zelo resno," je v izjavi sporočil poveljnik švedskih letalskih sil Carl-Johan Edstrom.
Kršitev zračnega prostora je bila sicer kratka.
Zaradi vojne v Ukrajini je Švedska povečala stopnjo pripravljenosti. Premierka Magdalena Andersson pa je napovedala dodatno oborožitev države. Po hladni vojni je Švedska namreč precej zmanjšala sredstva za obrambo, šele po ruski priključitvi Krima pa je švedski parlament potrdil spremembo politike.
Od leta 2017 je na Švedskem med drugim znova obvezno vojaško služenje, leta 2020 pa so potrdili okrepitev izdatkov za obrambo za 40 odstotkov med letoma 2021 in 2025.
Švedska sicer ni članica zveze Nato, a z zavezništvom tesno sodeluje. Podobno kot v sosednji Finski pa so tudi na Švedskem znova oživeli razpravo o morebitni pridružitvi Natu.
Biden: Ukrajinci se borijo s čistim pogumom
Ameriški predsednik Joe Biden je svoj sinočnji govor o položaju v državi uvodoma posvetil ruskemu napadu na Ukrajino in zatrdil, da bo svoboda vedno slavila nad tiranijo, med drugim pa je ob nizanju že sprejetih sankcij proti Rusiji napovedal še zaprtje ameriškega zračnega prostora za ruska letala.
Poljska pripravila 7000 bolnišničnih postelj za ranjene Ukrajince
Poljska je v okviru priprav na sprejem ukrajinskih beguncev sprostila 7000 bolnišničnih postelj. Te so na voljo tako za bolne begunce kot za tiste, ki so bili ranjeni v spopadih, je danes v Varšavi povedal minister za zdravje Adam Niedzielski.
Poljska vlada pripravlja tudi predlog zakona, ki bo urejal zdravstveno oskrbo beguncev v okviru državnega zdravstvenega sistema NFZ, je dejal minister Niedzielski. Po besedah predsednika vlade Mateusza Morawieckega pa je Poljska od začetka vojne sprejela že približno 500.000 beguncev iz Ukrajine, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ne le oblasti, tudi državljani so zelo naklonjeni novim prišlekom, ki poleg donacij ponujajo tudi pomoč pri nastanitvi, hrani in prevozu. Pri prevozu pomagajo tudi poljske železnice PKP, ki vse ukrajinske državljane prevažajo brezplačno.
Ukrajina je bila opazno prisotna v kongresni dvorani, saj so bili nekateri kongresniki in senatorji ter gostje oblečeni v modro in rumeno barvo ukrajinske zastave, ki so jim imeli številni tudi na oblačilih. Med častnimi gosti na galeriji ob prvi dami Jill Biden pa je bila tudi ukrajinska veleposlanica v ZDA Oksana Markarova.
"Zgodovina nas uči, da ko diktatorji ne plačajo za agresijo, je še več kaosa. Zvezo Nato smo ustvarili zato, da ohranja mir in stabilnost v Evropi. Putin je mislil, da nas bo s svojo neizzvano vojno razdelil doma in v Evropi, vendar se je zmotil. Bili smo pripravljeni in enotni in enotni smo ostali," je rekel Biden in zagotovil nadaljnjo podporo Ukrajini.
"Naj nas jeklena volja Ukrajincev navdihuje še naprej," je rekel in zagotovil, da bodo ZDA z zavezniki branile vsak centimeter ozemlja zveze Nato, čeprav pa se ameriški vojaki v Ukrajini ne bodo borili proti Rusom.
Zatrdil je, da je ruski predsednik Vladimir Putin bolj osamljen kot kadarkoli doslej, naštel doslej sprejete sankcije, ruskim oligarhom pa zagotovil, da jim bodo vzeli luksuzne jahte in drugo premoženje, ki so ga pridobili po zaslugi skorumpiranega režima. Napovedal je ustanovitev posebne delovne skupine pravosodnega ministrstva ZDA za ta namen.
"Ukrajinci se borijo s čistim pogumom in naslednji dnevi, tedni in meseci bodo težki. Vendar pa morda bo dobil na bojišču, na dolgi rok pa bo plačal visoko ceno," je dejal Biden o Putinu in zagotovil, da sprejemajo ukrepe za zaščito ekonomij ZDA ter zaveznikov med drugim s kolektivno sprostitvijo 60 milijonov sodov naftnih rezerv.
"Putinova vojna bo Rusijo oslabila, preostali svet pa utrdila," je zagotovil.
Po dostopnih informacijah se Kitajska sankcijam ZDA in Evropske unije (slednja jih uvaja tudi proti Belorusiji) ne misli priključiti.
Predsednik Pahor sprejel ukrajinskega veleposlanika
Predsednik republike Borut Pahor je na pogovor sprejel ukrajinskega veleposlanika v Sloveniji Mihajla Brodoviča. Izrazila sta zaskrbljenost zaradi vojne v Ukrajini, veleposlanik pa je predsednika podrobneje seznanil z aktualni razmerami v državi po ruski invaziji, so sporočili iz Pahorjevega urada.
Predsednik Pahor je zagotovil vso možno razpoložljivo podporo in poudaril, da ima Ukrajina v primerjavi z agresorjem vso moralno prednost. Ponovno je pozdravil pripravljenost Ukrajine na pogajanja, saj je po njegovih besedah treba izkoristiti vse diplomatske možnosti za zaustavitev agresije. Pred pogovorom je na twitterju že zapisal, da si želi, da bi državi spor rešili po mirni poti in da bi moč ponovno dobila diplomacija.
Slovenija je tako kot mednarodna skupnost enotna v podpori Ukrajini, je povedal predsednik. Veleposlanika pa je prosil, naj ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu prenese njegovo iskreno občudovanje za njegov pogum ter pogum ukrajinskega ljudstva v težkih časih.
Borut Pahor je kot mnogi evropski voditelji že izrazil podporo članstvu Ukrajine v Evropski uniji, prav tako je obljubil podporo Moldaviji pri njenih prizadevanjih za pomoč ukrajinskim beguncem.
Apel: Pazite na Zahodni Balkan, nekateri še sanjajo o Veliki Srbiji
Bivša visoka predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Christian Schwarz-Schilling in Valentin Inzko sta na voditelje EU in Nata naslovila dramatičen apel, naj zaščitijo Zahodni Balkan in posebno BiH pred scenarijem, ki bi spominjal na ukrajinskega, ker so v tem delu Evrope, sta opozorila po poročanju medijev iz regije, še živi načrti o Veliki Srbiji.
Poskus atentata na predsednika Zelenskega?
Ukrajinske varnostne sile naj bi bile preprečile poskus atentata na predsednika Volodimirja Zelenskega, potem ko so dobile opozorilo članov ruske varnostne službe, ki se ne strinjajo z napadom na Ukrajino, poroča ameriški medij Axios, ki se sklicuje na načelnika ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Oleksija Danilova.
EU uvedla sankcije proti 22 visokim častnikom beloruske vojske
Evropska unija je danes uvedla sankcije proti 22 visokim častnikom beloruske vojske zaradi vloge Minska v ruskem napadu na Ukrajino, je razvidno iz uradnega lista EU. Obenem so se države članice dogovorile še glede dodatnih sankcij proti Minsku predvsem na področju gospodarstva, so sporočili iz francoskega predsedstva Svetu EU.
Danilov je sporočil, da so jih člani ruske Zvezne varnostne službe (FSB), ki so proti vojni, obvestili, da so atentat nameravali izvesti pripadniki posebnih enot Čečenije, a so jih uničili, še preden bi lahko dosegli svoj cilj.
Zelenski od začetka ruskega napada na Ukrajino trdi, da ga želijo Rusi skupaj z družino ubiti. ZDA naj bi mu ponudile pomoč pri odhodu iz države, vendar je ostal in postal simbol odpora Ukrajincev proti ruski agresiji. Danilov je sporočil, da so del čečenske enote uničili pri Gostomelu, drugi del pa je pod ognjem.
Rusija po blokadi neodvisnih medijev pripravlja nove represivne ukrepe
V Rusiji oblasti še naprej zatirajo neodvisno poročanje o vojni v Ukrajini. Vlada se namreč pripravlja na zaostritev represivnih ukrepov in napoveduje obravnavo zakona, ki predvideva do 15 let zapora za vsako objavo lažnih novic v zvezi z ruskimi oboroženimi silami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V zadnjih dneh so ruske oblasti številnim neodvisnim medijem poslale grozilna pisma, v katerih so zahtevale, da umaknejo vsebine o vojni v Ukrajini. V skladu z njihovimi zahtevami, mediji ne smejo uporabljati besed kot sta vojna in invazija ter ne smejo vključevati informacij o civilnih žrtvah ter o ubitih in ranjenih vojakih, ki jih ne potrdijo uradni državni viri, poroča BBC.
Neodvisni mediji so bili v torek deležni ponovnega napada na svobodo govora v Rusiji, saj so oblasti odredile ustavitev oddajanja neodvisnega radia Eho Moskva in dostop do spletne strani internetne televizije Dožd, ki sta med drugim obtožena širjenja pozivov k ekstremističnim in nasilnim dejanjem. Razlog za to je bilo njihovo zavračanje uradnega stališča Rusije, da je namen vojaške operacije v Ukrajini zaščititi Rusijo pred grožnjami zahoda.
Glavni urednik Dožda Tihon Dziadko je danes na Telegramu sporočil, da je tako kot nekateri njegovi sodelavci pobegnil iz Rusije, češ da je v nevarnosti.
Macron: Evropa je z rusko invazijo vstopila v novo obdobje
Evropa je z rusko invazijo v Ukrajino vstopila v "novo obdobje", je v današnjem televizijskem nagovoru narodu dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. Zagotovil je, da se bo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pogovarjal, dokler bo treba.
"Naša Evropa je že pokazala enotnost in odločnost. Vstopila je v novo dobo," je v televizijskem nagovoru dejal Macron po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Povedal je, da bodo morali evropski voditelji na neformalnem vrhu v Versaillesu, ki ga bo 10. in 11. marca gostilo francosko predsedstvo Svetu EU, odločiti o novem ekonomskem modelu EU, ki ga ta potrebuje zaradi ruske invazije v Ukrajino.
Po prvotnih načrtih bi morali na vrhu razpravljati o "evropskem modelu rasti in investicij za 2030". Evropa pa "mora zdaj sprejeti plačilo cene miru, svobode in demokracije. Mora vlagati več, da bi bila manj odvisna od drugih celin in da bi lahko sama sprejemala odločitve", je povedal Macron. Zavzel se je za več investicij v energetsko neodvisnost in obrambo EU.
Poudaril je še, da bo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom govoril, dokler bo treba. "Odločil sem se, da ostanem v stiku s predsednikom Putinom, dokler bom lahko, dokler bo treba, da bi ga prepričal, naj se odpove nasilju (...) in preprečil širjenje konflikta," je dejal francoski predsednik.
Macron je že pred rusko invazijo večkrat govoril s Putinom, da bi preprečil konflikt. Dvakrat pa sta se predsednika Rusije in Francije slišala tudi kasneje.
"Nismo v vojni z Rusijo," je danes še dejal Macron. Povedal je, da Francija stoji ob strani vsem Rusom, ki protestirajo proti vojni.
Izpostavil pa je tudi pogum ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je kljub bombardiranju ostal v Kijevu.
Hkrati naj bi se vlada pripravljala na zaostritev represivnih ukrepov. Predlog zakona, ki predvideva do 15 let zapora za vsako objavo lažnih novic v zvezi z ruskimi oboroženimi silami, bo v petek na izredni seji obravnavan v dumi, je povedal poslanec Sergej Bojarski. Generalno tožilstvo pa je poudarilo, da je zagotavljanje finančne, logistične, svetovalne ali druge pomoči tuji organizaciji ali državi za njihove dejavnosti proti varnosti Rusije veleizdaja, ki se kaznuje z 20 leti zapora.
"V Rusiji lahko obsodijo novinarja iz kakršnegakoli razloga, oblasti pa imajo dovolj orodij za odstranitev medijev," je dejala direktorica spletnega portala Meduze Galina Timchenko in opozorila, da je cenzura v državi že vzpostavljena.
Po njenih besedah naj bi ruski komunikacijski regulator Roskomnadzor od začetka invazije na Ukrajino poleg agencij Eho Moskva in Dožd blokiral še najmanj šest ruskih medijev.