Ruske sile z nezmanjšano močjo nadaljujejo napade na ukrajinske cilje. Tarča ruskega obstreljevanja je bil danes televizijski stolp v ukrajinski prestolnici Kijev. V napadu je umrlo pet ljudi. O žrtvah poročajo tudi iz drugega največjega mesta Harkov, kjer ruske sile stopnjujejo napade.
Zelenski z Bidnom o zaustaviti ruskega napada na Ukrajino
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v današnjem telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom izpostavil, da je pomembno čim prej ustaviti rusko agresijo na Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Bela hiša je sporočila, da sta voditelja govorila dobre pol ure.
"Pravkar imel telefonski pogovor z predsednikom ZDA. Govorila sva o ameriškem vodstvu glede sankcij proti Rusiji in obrambni pomoči Ukrajini," je Zelenski objavil na Twitterju.
Biden je glede na sporočilo Bele hiše poudaril vztrajno pomoč ZDA Ukrajini, vključno s potekajočimi dostavami varnostne pomoči, gospodarske podpore in humanitarne pomoči.
Voditelja sta govorila tudi o tem, kako ZDA skupaj z zavezniki in partnerji delajo na tem, da bo Rusija odgovarjala za napad na Ukrajino, vključno s sankcijami, ki že imajo posledice za rusko ekonomijo. Govorila sta tudi o ruski eskalaciji napadov na civilne cilje, vključno z današnjim bombardiranjem spomenika holokavstu blizu Babinega Jara.
Župan Kijeva, sicer nekdanji boksar, Vitalij Kličko je opozoril, da je "sovražnik na obrobju prestolnice", pri tem pa dodaja, da se ukrajinska vojska pripravlja na obrambo mesta. Dejal je, da se oborožene sile junaško borijo. Dejal je, da so na vpadnicah v mesto postavili utrjene nadzorne točke, hkrati pa prebivalce pozval, naj bodo mirni. "Ne hodite ven po nepotrebnem, ko se bodo oglasile sirene, pa ostanite v zakloniščih," je dejal v videonagovoru.
Med ruskim zračnim napadom na Kijev je bil danes zadet glavni televizijski stolp v središču prestolnice, poročajo tuje tiskovne agencije.
Videoposnetek, ki ga je objavila ukrajinska tiskovna agencija UNIAN, prikazuje temen oblak dima, ki se dviga s prizorišča, potem ko naj bi stolp zadeli dve raketi. Pri tem je prišlo do motenj v oddajanju televizijskih in radijskih programov, vendar pa stolp še vedno stoji, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V napadu naj bi po navedbah ukrajinskih oblasti umrlo pet ljudi.
Namestnik vodje predsednikovega urada Kirilo Timošenko je kasneje sporočil, da so medtem uspeli ponovno vzpostaviti oddajanje nekaterih programov.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je na Twitterju v sporočilu "svetu" zapisal: "Kaj je smisel 80 let govoriti 'nikoli več', če svet molči, ko bomba pade na isto mesto Babinega Jara? Najmanj 5 ubitih. Zgodovina se ponavlja ..."
Zelenski je pri tem spomnil na kraj na zahodnem delu Kijeva, kjer so nacisti leta 1941 pobili skoraj 34.000 kijevskih Judov.
Rusko obrambno ministrstvo je pred tem opozorilo, da bo Rusija izvedla "izredno natančne napade" na infrastrukturo ukrajinske obveščevalne službe v Kijevu.
Na tarči Rusov ukrajinski obveščvalci in telekomunikacije
Rusija bo izvedla napad na infrastrukturo ukrajinske obveščevalne službe (SBU) v Kijevu, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Prebivalce, ki živijo v bližini objektov obveščevalne službe, je pozvalo, naj zapustijo svoje domove. Tehnološka infrastruktura SBU in center enote za informacijsko-psihološke operacije (PSO) v Kijevu bodo tarča visoko natančnega orožja, da bi preprečili "informacijske napade" na Rusijo.
Ukrajinski minister za obrambo Oleksij Reznikov pa je opozoril pred morebitnim psihološkim napadom Rusije. Dejal je, da bo Rusija skušala onesposobiti komunikacijske kanale, nato pa naj bi širila lažne novice o kapitulaciji ukrajinskega političnega in vojaškega vodstva. "Za podkrepitev lažnih novic bodo objavili tudi fotografije podpisanih dokumentov in tudi prikazali lažen posnetek," je zapisal na Facebooku.
Sicer pa je predsednik Volodimir Zelenski dejal, da ima Kijev poseben pomen. "Če bomo zaščitili Kijev, bomo zaščitili državo. To je srce naše države, ki mora še naprej biti," je povedal. Na njegove besede se je nato odzval še Kličko, ki je poudaril, da skušajo ruske sile "odstraniti srce naše države". Poudaril je, da Kijeva ne bodo predali.
Satelitski posnetki kažejo tudi novo kopičenje ruskih sil - helikopterjev in kopenskih vozil - v Belorusiji, kakšnih 30 kilometrov od meje z Ukrajino. Analitiki ocenjujejo, da Rusija spreminja taktiko in čaka okrepitve, ker je naletela na veliko večji odpor v Ukrajini, kot je predvidevala.
Ukrajina: Rusom se je pridružila tudi beloruska vojska
Potem, ko je danes beloruski predsednik Alesander Lukašenko dejal, da se Belorusija ne bo pridružila Rusiji v ofenzivi na Ukrajino, pa je uradni Kijev zdaj na Twitterju zapisal, da je beloruska vojska vdrla na ukrajinsko ozemlje. Beloruski vojaki naj bi vstopili v Černihivsko pokrajino na severovzhodu Ukrajine, so zapisali na Twitter računu ukrajinskega parlamenta.
Ukrajinska stran poroča, da naj bi v invaziji umrlo že več kot 5700 ruskih vojakov, hkrati pa naj bi jih okoli 200 ukrajinska vojska zajela. Uničili naj bi 198 ruskih tankov, 29 letal, prav toliko helikopterjev in 846 oklepnih vozil. Teh navedb sicer ni mogoče preveriti, saj ruska stran o svojih izgubah ne poroča.
(VIDEO) Poglejte, kakšno gesto so evropski in drugi predstavniki namenili ruskemu zunanjemu ministru
Ukrajino odrezali od Azovskega morja
Ruska vojska in proruski uporniki na vzhodu Ukrajine so uspešno združili moči ter prevzeli nadzor v ključni regiji vzdolž Azovskega morja, je sporočil tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva v Moskvi Igor Konašenkov. Ukrajinska stran teh navedb zaenkrat ni potrdila. Dostop ukrajinskih sil do Azovskega morja od danes "popolnoma blokiran".
Konašenkov je še pojasnil, da so pripadniki ljudske milice iz Donecka prodrli do administrativne meje ukrajinske regije Doneck in se tam povezali z ruskimi vojaki, ki so že pred tem prevzeli nadzor nad ukrajinskimi okrožji ob Azovskemu morju. Dejal je še, da je ruska vojska danes z morja streljala z visoko preciznim orožjem dolgega dosega ter v Ukrajini zadela dve letališči in tri radarje.
Rusija blokirala dve neodvisni medijski organizaciji
Rusija je zaradi širjenja "namerno lažnih informacij" o ruski invaziji na Ukrajino blokirala dve neodvisni medijski organizaciji. Ruski generalni državni tožilec je medijskemu nadzornemu organu odredil, naj omeji dostop do neodvisne televizijske hiše Dožd in liberalnega radia Eho Moskva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruski generalni državni tožilec naj bi prepoved izrekel zaradi "namernega in sistematičnega" objavljanja "informacij, ki pozivajo k ekstremistični dejavnosti in nasilju", ter "namerno lažnih informacij o delovanju ruskega vojaškega osebja" v Ukrajini, poroča AFP.
Oba medija v Rusiji kmalu po odredbi nista bila več na voljo. Glavni urednik radijske postaje Eho Moskva Aleksej Venediktov je na Telegramu sporočil, da je bila radijska postaja umaknjena z radia.
Ruski komunikacijski regulator Roskomnadzor je neodvisnim medijem, vključno s televizijsko hišo Dožd, že konec prejšnjega tedna naložil umik prispevkov, v katerih ruski vdor v Ukrajino označujejo z besedami napad, invazija ali napoved vojne, saj da gre za nezanesljive informacije. Zanesljive informacije lahko Rusi po navodilih Roskomnadzora najdejo na uradnih ruskih informacijskih kanalih.
Evropski parlament za hitro dodelitev statusa kandidatke Ukrajini
Evropski parlament je na izrednem zasedanju v Bruslju sprejel resolucijo, s katero je najostreje obsodil rusko invazijo Ukrajine. Ob tem je pozval, naj se Ukrajini hitro dodeli status kandidatke za članstvo v uniji ter naj unija proti Kremlju ukrepa s še strožjimi sankcijami, tudi z omejitvijo uvoza ruske energije. Za resolucijo je glasovalo 637 evropskih poslancev, tudi vseh osem iz Slovenije. Proti jih je bilo trinajst, 26 pa se jih je vzdržalo. Večina nasprotnikov in zadržanih je iz vrst skrajno desne skupine Identiteta in demokracija (ID), evropske levice ter nepovezanih poslancev.
Unicef: V spopadih v Ukrajini ubitih vsaj 13 otrok
Po podatkih, ki jih je preveril urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, je bilo v spopadih v Ukrajini ubitih vsaj 13 otrok, so opozorili pri Unicefu. Dodali so, da se bo to število verjetno še povečalo. Številni otroci so bili ranjeni, še več pa jih doživlja hude travme zaradi nasilja, ki se odvija okoli njih, so poudarili.
Prav tako več sto tisoč otrok ne hodi v šolo. Vseh 7,5 milijonov otrok v Ukrajini pa je izpostavljenih večjemu tveganju, so pojasnili. Ob tem so izpostavili, da begunska kriza eksponentno narašča, zaradi česar je tudi humanitarnih potreb vse več, kar polovica ljudi na begu pa je otrok.
Zaradi poškodovane infrastrukture več sto tisoč ljudi nima več dostopa do čiste pitne vode in elektrike. Neeksplodirana ubojna sredstva in drugo eksplozivno orožje na poseljenih območjih predstavljajo resnično in vseprisotno nevarnost, so dodali.
"Trenutno je v Ukrajini 140 ljudi, ki delajo za Unicef, v državo pa jih pošiljamo še več, da bodo lahko izpolnili vse potrebe. Na vzhodu države deluje devet mobilnih ekip za zaščito otrok, ki jih podpira Unicef in ki poskušajo pomagati otrokom s psihosocialno oskrbo, podporo na področju duševnega zdravja in zaščitnimi storitvami, kjer koli je to mogoče," so zapisali. Hkrati so opozorili, da je okolje, v katerem delujejo v Ukrajini, izjemno zapleteno. Zaradi omejevanja dostopa in hitro spreminjajočih se bojnih linij je namreč še toliko težje zagotoviti nujno potrebne zaloge in storitve.
Pri slovenski fundaciji za Unicef so pojasnili, da vsi, ki želijo pomagati, to lahko storijo preko spletne strani www.unicef.si ali pošljejo SMS s ključno besedo UNICEF10 na 1919 in darujejo 10 evrov ali UNICEF5 in darujejo 5 evrov. Možno pa je tudi nakazilo na TRR SI56 0201 3025 9875 526, sklic: SI 00 41103, prejemnik: Slovenska fundacija za Unicef, Pavšičeva 1, 1000 Ljubljana.
Evropski poslanci so v resoluciji najostreje obsodili rusko nezakonito, neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo in invazijo Ukrajine ter vpletenost Belorusije vanjo ter izrazili neomajno solidarnost z Ukrajino in pozvali k pripravi svežnja pomoči zanjo v vrednosti več milijard evrov.
Največ pozornosti je bilo v današnji razpravi, v kateri je z virtualnim nagovorom sodeloval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, namenjene vprašanju članstva Ukrajine v uniji. Ukrajina želi takojšnje članstvo, unija pa ji zatrjuje, da je del družine, a opozarja, da bo pot do članstva še dolga.
Evropski poslanci izrazili veliko zaskrbljenost zaradi ruskih poskusov destabilizacije Zahodnega Balkana
Evropski poslanci so v resoluciji pozvali k prizadevanjem, da Ukrajina čim prej dobi status kandidatke za članstvo v uniji, so sporočili iz tiskovne službe parlamenta. Končno potrjeno besedilo resolucije sicer še ni na voljo, a bistvenih sprememb glede na osnutek naj ne bi bilo.
Evropski poslanci so se zavzeli tudi za še strožje sankcije proti Rusiji, zlasti za omejitev najpomembnejšega ruskega izvoznega blaga, kot sta nafta in plin, so še sporočili iz parlamenta. Sankcije naj strateško ciljajo na oslabitev ruskega gospodarstva in industrije, še zlasti vojaške, naj bi pozvali.
Sicer pa naj bi parlament v resoluciji še izpostavil pravico Ukrajine, da sama izbira svoja zavezništva, obsodil enostransko rusko priznanje neodvisnosti separatistov v Donecku in Lugansku, izrazil sožalje zaradi izgubljenih življenj ter poudaril, da so napadi civilistov vojni zločini.
Evropski poslanci naj bi opozorili na nevarnost jedrskega zaostrovanja in izrazili zaskrbljenost zaradi ruskega dviga pripravljenosti jedrskih sil. Skrbi jih tudi rusko zavzetje jedrske elektrarne Černobil, zato naj bi Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) pozvali k nadzoru ruskih dejanj v povezavi z jedrsko varnostjo.
Pozdravili naj bi namero sploh prve uporabe evropske direktive o začasni zaščiti, ki bi beguncem iz Ukrajine omogočila takojšen dostop do zaščite, ter pozvali notranje ministre članic unije, naj uporabo te direktive odobrijo ta teden na zasedanju v Bruslju.
Izpostavili naj bi, da ruski napad na Ukrajino terja od EU in zveze Nato pripravo načrtov za vse mogoče scenarije, članice unije naj bi pozvali h krepitvi obrambnih proračunov in h krepitvi obrambne pomoči Ukrajini, unijo pa h krepitvi lastne kibernetske in hibridne obrambe.
Prav tako naj bi evropski poslanci izrazili veliko zaskrbljenost zaradi ruskih poskusov destabilizacije Zahodnega Balkana, obsodili tiste, ki Rusijo po napadu na Ukrajino podpirajo, in obžalovali, ker se Srbija ni pridružila sankcijam EU proti Rusiji, kar da škodi njenemu pristopnemu procesu.
Vojni zločini v Harkovu?
Ruska vojska je zjutraj obstreljevala središče Harkova, drugega največjega mesta v Ukrajini, je sporočil regionalni guverner Oleg Sinegubov. "Ruski okupator še naprej uporablja težko orožje proti civilnemu prebivalstvu," je opozoril in objavil posnetek obsežne eksplozije na osrednjem mestnem trgu, kamor je priletela ruska raketa.
Tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je na twitterju objavil videoposnetek eksplozije na Trgu svobode v Harkovu in ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil vojnih zločinov. Današnji napad v središču Harkova je označil za barbarskega ter mednarodno skupnost pozval k zaostritvi sankcij proti Rusiji. Ukrajinske oblasti so sporočile, da je bilo po prvih podatkih v napadu ranjenih najmanj šest ljudi, med njimi je tudi otrok, poroča CNN.
V EU bosta nedosegljiva RT in Sputniik
Prepoved ruskih državnih medijev RT in Sputnik bo po navedbah evropskega komisarja za enotni trg Thierryja Bretona veljala za širjenje novic po vseh kanalih, od satelitske televizije do videoplatform. Prepoved bi lahko stopila v veljavo še danes, je dodal danes v pogovoru za francosko televizijo RTL. Cilj je, da se ruskim državnim medijem omeji dostop do celotnega evropskega trga, je poudaril komisar.
O prepovedi naj bi danes odločali veleposlaniki članic EU. Ukrep morajo nato oblikovati še v pisni obliki, preden se ga objavi v uradnem listu, ko bi tudi stopil v veljavo.
"Danes je naš sovražnik začel obstreljevati središče Harkova in stanovanjska območja," je po eksploziji sporoči Sinegubov na Telegramu. Objavil je posnetek, ki prikazuje posledice obsežne eksplozije.
Videoposnetek, objavljen na družbenih omrežjih, prikazuje raketo, ki je priletela v pročelje stavbe regionalne uprave in povzročila obsežno eksplozijo, v kateri je razneslo okna in bližnje avtomobile, poroča britanski BBC.
Zdi se, da so tarča napadov vladni uradni na Trgu svobode v središču mesta, poroča BBC, ki je objavil tudi fotografije posledic napada. Prikazujejo obsežno škodo in ruševine zaradi eksplozije.
Več deset žrtev v Harkovu
Harkov, mesto ob ruski meji na severovzhodu Ukrajine, kjer živi približno 1,5 milijona ljudi, je tarča ruskih sil, odkar se je v četrtek začel napad na Ukrajino. Število žrtev v mestu in škoda na civilni infrastrukturi se, tudi zaradi uporabe raketnega orožja, povečuje. Po ukrajinskih navedbah je umrlo na desetine ljudi. Rusija naj bi bila uporabila tudi prepovedano termobarično orožje.
"Oborožene sile Ruske federacije bodo nadaljevale posebno vojaško operacijo, dokler ne bodo doseženi zastavljeni cilji," je na novinarski konferenci, ki jo je predvajala ruska televizija, povedal ruski obrambni minister Sergej Šojgu. Vztrajal je, da ruska vojska ne okupira Ukrajine in da Zahod skuša zlorabiti ukrajinsko ljudstvo proti Moskvi.
Kljub podatkom o vse več civilnih žrtvah vojne, ki jo je v četrtek v Ukrajini sprožila Rusija, je zanikal, da bi ruske sile ciljale na civilno infrastrukturo ali domove. Ukrajinsko vojsko je znova obtožil, da uporablja civiliste kot živi ščit. Moskva želi "demilitarizirati in denacificirati" Ukrajino ter zaščititi Rusijo pred "vojaško grožnjo, ki jo ustvarjajo zahodne države".
Cene nafte in plina nadaljujejo z rastjo
Rast cen surove nafte in plina se nadaljuje tudi danes. Nafta brent se dan pred srečanjem razširjene skupine držav proizvajalk nafte Opec+ približuje sedemletnemu vrhu, plin pa se je danes podražil za več kot 13 odstotkov. Dogajanje še naprej narekuje invazija Rusije na Ukrajino.
Ruska vojska napreduje tudi drugod po državi
O napredovanju ruskih sil danes poročajo tudi iz nekaterih drugih delov Ukrajine. Mesto Mariupol ob Azovskem morju na jugovzhodu Ukrajine je ob napredovanju ruskih sil ostalo brez elektrike, je sporočil guverner regije Pavlo Kirilenko.
Tarča ruskega obleganja je zdaj tudi mesto Herson na jugu Ukrajine, severno od polotoka Krim. Župan mesta Igor Kolihajev je na facebooku zapisal, da so Rusi tik pred mestom. "Na vpadnicah v Herson je ruska vojska postavila kontrolne točke. Težko je reči, kako se bodo zadeve razvijale," je zapisal in dodal: "Herson je ukrajinski. Herson bo vzdržal!"
Washington Post: Kaže, da bo Moskva v Ukrajini obtičala v podaljšanem konfliktu
Ameriški časnik Washington Post v analizi dosedanjega poteka ruske vojne proti Ukrajini ugotavlja, da ne gre po načrtih Moskve, čeprav se bo Rusija verjetno skušala prilagoditi. Vendar trenutno kaže, da bo zaradi krčevitega odpora Ukrajincev Moskva obtičala v podaljšanem konfliktu.
Družabni mediji tokrat delajo proti Rusiji, ki ne objavlja podob in komentarjev o poteku vojne, zato pa jih toliko bolj izkorišča Ukrajina s posnetki uničenih kolon ruskih tankov in oklepnikov ter sestreljenih letal in helikopterjev, pa tudi z objavami ujetih ruskih vojakov, ugotavljajo.
Washington Post piše, da so ruske kolone in enote obtičale globoko na ukrajinskem ozemlju brez logistične podpore. Ukrajinci jih obkolijo in uničijo, ruska vozila pa ostajajo brez bencina. Rusija si v štirih dneh prav tako ni uspela zagotoviti zračne premoči nad Ukrajino, čeprav ima za ZDA druge največje letalske sile na svetu.
V prvih štirih dneh vojne Rusija ni uspela zavzeti nobenega pomembnejšega mesta. V nedeljo so jih Ukrajinci pregnali iz Harkova, ofenziva proti Kijevu pa je obtičala v predmestju Irpin, kjer posnetki kažejo zgorele tanke in druga vozila in ukrajinske vojake, ki pobirajo orožje s trupel ruskih vojakov.
Rusija je v nedeljo priznala, da je bilo nekaj izgub, ampak menda veliko manj kot na ukrajinski strani, vendar pa tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov trditve ni podkrepil s podatki.
Ameriški vojaški analitiki menijo, da je še prezgodaj za sklepanje, kam bo šla vojna, Rusi pa se lahko še prilagodijo. Jasno pa je, da se je stava ruskega predsednika Vladimirja Putina o hitrem prevzemu Ukrajine izjalovila.
"Rusija je svetu dejansko pokazala, da ni tako močna, kot smo mislili. To povečuje samozavest Nata. Ne kažejo se kot vojska supersile, ampak razkrivajo velike pomanjkljivosti," je ocenil predsednik oddelka za študije urbanih vojn pri Inštitutu za moderno vojskovanje ameriške vojaške akademije John Spencer.
Rob Lee z Inštituta za raziskave zunanje politike in nekdanji marinec pa opozarja, da ima Rusija veliko večjo in bolje oboroženo vojsko, in če se bo prilagodila in povečala pritisk, se Ukrajini po njegovi oceni ne obeta nič dobrega.
Rusi so bili doslej tudi precej bolj zadržani, kot so bili na primer v spopadih v Siriji ali Čečeniji. Za zdaj se vzdržujejo intenzivnega bombardiranja civilnih območij in popolnega uničevanja mest, kot so počeli leta 2016 v Alepu v Siriji in v Groznem leta 1999, še menijo ameriški analitiki.
Ukrajinska vojska je sporočila, da je bilo v nedeljskem napadu na oporišče njihove vojske v Ohtirki ubitih 70 vojakov. Ukrajinska stran pa trdi, da so sestrelili več ruskih bojnih letal. V ponedeljek naj bi jih bili sestrelili pet ter en helikopter, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki dodaja, da informacij ni mogoče preveriti. Letala naj bi bili uničili med napadi na mesti Vasilkiv in Brovari južno od Kijeva ter blizu Žitomira.
Po podatkih Združenih narodov je v Ukrajini doslej umrlo več kot sto civilistov, medtem ko ukrajinska stran poroča o več kot 150 mrtvih civilistih.
Zelenski je že v ponedeljek pozval h globalni prepovedi za ruska letala in ladje, ki uporabljajo tuja letališča ali pristanišča. Globalna prepoved bi bila kazen za napad Moskve na Ukrajino, je povedal.
"Za to državo moramo v celoti prepovedati vstop v vsa pristanišča, vse kanale in vsa svetovna letališča," je objavil na facebooku. Mednarodno skupnost je pozval, naj razmisli o popolnem zaprtju neba za ruske rakete, letala in helikopterje.
Po navedbah ukrajinskih oblasti so vsi mobilni operaterji v državi onemogočili klice z ruskih SIM-kartic v državi.
Ukrajinski predsednik je Rusijo tudi obtožil, da je v ponedeljek bombardirala in streljala na ukrajinsko ozemlje, da bi pritiskala na Kijev med prvimi pogovori obeh strani o konfliktu. Ruski strani je sporočil, naj ne izgublja časa s tem.
Kitajska začela evakuacijo
Kitajska je začela evakuacijo svojih državljanov iz Ukrajine. Evakuacijo je Peking začel iz skrbi za njihovo varnost zaradi ruske invazije na Ukrajino, kot tudi poročil o naraščajoči sovražnosti Ukrajincev do njih zaradi kitajske podpore Moskvi.
Sicer pa je kitajski zunanji minister Wang Yi v telefonskem pogovoru z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo pozval k rešitvi krize v Ukrajini s pogajanji, so poročali kitajski državni mediji. Wang je Kulebi povedal, da Peking "globoko obžaluje, da je med Ukrajino in Rusijo izbruhnil konflikt", in dodal, da izjemno pozornost posveča trpljenju civilistov. Kuleba pa je dejal, da se Ukrajina "veseli, da bo Kitajska začela mediacije, da bi dosegli prekinitev ognja".
Ameriška vlada je zaradi ruske agresije na Ukrajino kongres zaprosila za potrditev novega, 6,4 milijarde dolarjev vrednega svežnja pomoči Ukrajini. Gre za paket humanitarne, gospodarske in vojaške pomoči.
Vodja senatne večine demokrat Chuck Schumer iz New Yorka je dejal, da bo pomoč namenjena samoobrambi Ukrajine pred ruskim napadom. Po njegovih besedah bosta v senatu obe stranki sodelovali z Bidnovo vlado pri pripravi svežnja, ki naj bi ga sprejeli do 11. marca.
Bolgarski obrambni minister razrešen zaradi zadržanosti o Ukrajini
Bolgarski obrambni minister Stefan Janev je bil na izredni seji vlade razrešen zaradi svojega zadržanega stališča do Ukrajine, saj konflikta ni označil za vojno, je sporočil bolgarski premier Kiril Petkov. Novi obrambni minister je postal nekdanji bolgarski veleposlanik pri Natu Dragomir Zakov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Razrešitev obrambnega ministra prihaja nekaj dni po tistem ko je Janev, ki sicer velja za tesnega sodelavca proruskega bolgarskega predsednika Rumena Radeva, v televizijskem intervjuju in poznejši objavi na Facebooku konflikt v Ukrajini nehal označevati kot vojno.
Namesto tega je dejal, da se bo držal izrazov vojaška operacija in vojaško posredovanje, ki ju je ruski predsednik Vladimir Putin uporabil prejšnji četrtek, ko je napovedal invazijo na zahodno sosedo.
Čeprav je obsodil ruska dejanja kot popolnoma nesprejemljivo in nedopustno agresijo, je njegova izjava sprožila razburjenje, saj je po družbenih omrežjih zaokrožila peticija, ki je zahtevala njegovo razrešitev. Odločitev ministra je obsodil tudi bolgarski premier, ki je dejal, da nobeden izmed njegovih ministrov ne sme uporabljati besede operacija namesto besede vojna.
ZDA so pred kratkim Ukrajini namenile dodatnih 350 milijonov dolarjev vredne izredne vojaške pomoči, s čimer se je vrednost pomoči ZDA Ukrajini od lani povzpela na več kot milijardo dolarjev.
ZDA pričakujejo tradicionalni letni govor ameriškega predsednika pred obema domovoma kongresa in člani vlade o položaju v državi. Joe Biden bo moral v sredo razložiti, zakaj se ZDA vpletajo v spor med Rusijo in Ukrajino in pri tem trpijo višje cene goriv, medtem ko mu večina očita kaotičen umik iz Afganistana.
Kot v berlinskem bunkerju 1945 ...
Rusija se je v ponedeljek osamljeno zagovarjala tako v Generalni skupščini Združenih narodov, ki je začela izredno zasedanje pred sprejetjem resolucije z obsodbo agresije v Ukrajini, kot v Varnostnem svetu ZN, ki je imel na zadnji dan ruskega predsedovanja sejo o humanitarnem položaju v Ukrajini.
Nekaj držav, kot na primer Brazilija, je skušalo uravnotežiti odgovornost za spopade v Ukrajini, nihče pa ni zagovarjal napada ene članice ZN na drugo, še manj pa grožnje ruskega predsednika Vladimirja Putina z uporabo jedrskega orožja. Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica mu je celo nediplomatsko priporočil, naj za samomor raje vzame pištolo, kot "možakar v berlinskem bunkerju maja 1945".
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pozval k takojšnji zaustavitvi spopadov v Ukrajini. Besedilo resolucije je sicer napisano v umirjenem tonu, da se mu lahko pridruži čim več držav. Za sprejem je potrebna dvotretjinska večina. Čeprav Rusija zaradi nje ne bo nehala z vojno, bo sprejem resolucije po oceni poznavalcev potrdil osamljenost Rusije.
G7: Sankcije proti Rusiji pomembno vplivajo na rusko gospodarstvo
Sankcije Zahoda proti Rusiji pomembno vplivajo na rusko gospodarstvo, pa je po srečanju finančnih ministrov skupine G7 danes dejal nemški finančni minister Christian Lindner. Kot je povedal, je sedmerica razpravljala o nadaljnjih sankcijah proti Rusiji. Odločitev o tem bo sprejeta v prihodnjih dneh, je dodal.
Finančni ministri sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav (G7) so na današnjem virtualnem srečanju razpravljali o posledicah ruske invazije in sankcijah proti Rusiji. Sankcije "že imajo močan vpliv na kapitalske trge in valuto", je na novinarski konferenci dejal Lindner, čigar država trenutno predseduje G7.
Avstrija zahteva vzpostavitev humanitarnega koridorja v Ukrajini
Avstrija zahteva od Rusije nujno vzpostavitev humanitarnih koridorjev za dostavo pomoči in begunce v Ukrajini. Avstrijski kancler Karl Nehammer in zunanji minister Alexander Schallenberg sta ob tem danes opozorila, da trenutno še ni vzpostavljenih varnih koridorjev, to pa vpliva tudi na Avstrijce, ki želijo zapustiti Ukrajino.
"Napad na Ukrajino ni sprejemljiv," je poudaril Nehammer. Trenutno je nujna dobava humanitarne pomoči, sicer grozi humanitarna katastrofa, je posvaril po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.
Rusijo je še pozval, naj kot pobudnica vojne ne izgubi še zadnjega kančka človečnosti.
"Omejitev dejavnosti ruske centralne banke je že presegla naša pričakovanja (...), rubelj je v prostem padu in vojna blagajna (ruskega predsednika) Vladimirja Putina je močno prizadeta," je ponazoril. Sankcije imajo "manjši vpliv na nas, največji pa na Rusijo", je izpostavil.
Skupina G7 medtem razmišlja o nadaljnjih ukrepih kot odgovor na rusko invazijo na Ukrajino. Ministri so na današnjem sestanku "izmenjali predloge o nadaljnjih ukrepih, ki bi jih lahko sprejeli", je še povedal Lindner in dodal, da bo odločitev o predlogih sprejeta v prihodnjih dneh. Cilj je "politično, gospodarsko in finančno osamiti Rusijo", njegove besede povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Finančni ministri G7 so ocenili, da je usklajena uvedba sankcij proti Rusiji "življenjskega pomena za zagotovitev njihove učinkovitosti", pa je povedal japonski finančni minister Shunichi Suzuki.
Rusija in Belorusija izključena iz Davisovega pokala in pokala Billie Jean King
Mednarodna teniška zveza (ITF) je zavoljo ruske vojaške invazije na Ukrajino teniškim igralkam in igralcem iz Rusije ter Belorusije do nadaljnjega prepovedala nastope v ženskem reprezentančnem pokalu Billie Jean King in moškem Davisovem pokalu.
ITF se je za ta korak odločil po ponedeljkovem priporočilu Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok), kar so storile tudi številne druge mednarodne športne zveze.
Ruski in beloruski teniški igralci in igralke bodo lahko še naprej nastopali na turnirjih ATP oziroma WTA ter na grand slamih.
Skupino G7 sestavljajo ZDA, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska in Združeno kraljestvo, ki so v minulih dneh usklajeno uvedle sankcije proti Rusiji. Te med drugim vključujejo tudi prepoved transakcij z rusko centralno banko in izključitev ruskih bank iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema Swift.
ZDA ocenjujejo, da je rusko napredovanje proti Kijevu zastalo
Rusko vojaško napredovanje proti ukrajinski prestolnici Kijev je zastalo zaradi ukrajinskega odpora in logističnih težav, kot je pomanjkanje goriva in hrane, je v danes ocenil neimenovani visoki predstavnik Pentagona, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Na splošno se nam zdi, da je rusko vojaško premikanje proti Kijevu na tej točki zastalo. Menimo, da ima to opraviti z njihovim vzdrževanjem in logistiko. Na splošno tudi menimo, da se Rusi prerazporejajo, premišljajo ter se skušajo prilagoditi na izzive, s katerimi se soočajo," je dejal neimenovani predstavnik Pentagona.
Neimenovani predstavnik Pentagona je prav tako ocenil, da so težave z moralo ruskih vojakov. "Vsi niso povsem izurjeni in pripravljeni, niti se zavedajo, da jih pošiljajo v bojne operacije. Sami smo neodvisno ugotovili, da morala v nekaterih enotah peša," je dejal.
Proti Kijevu je sicer na poti ogromen ruski vojaški konvoj tankov, oklepnikov in drugih vozil, vendar se trenutno komaj premika, čeprav po mnenju Američanov Rusija ni odstopila od namere, da obkoli in osvoji Kijev tudi z obleganjem.
Rusi prav tako še vedno nimajo zračne prevlade, ukrajinske sile pa se jim še naprej upirajo. Rusom tudi še ni uspelo zavzeti Harkova, drugega največjega ukrajinskega mesta, kjer potekajo siloviti boji.
Rusom je uspelo napredovati na jugu Ukrajine, kjer so združili svoje invazijske sile ob obali polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. Obkolili so tudi mesto Mariupol na jugovzhodu Ukrajine.
