Ukrajina je danes zahodne države znova pozvala, naj ji dobavijo orožje za boj proti ruski vojski. V Kijevu so opozorili, da vojne ne morejo dobiti brez sodobnega orožja, kot so rakete srednjega dosega.
"Naše oborožene sile in državljani kažejo nadčloveški pogum, ampak vojne ne moremo dobiti brez ofenzivnega orožja, brez raket srednjega dosega, ki so lahko tudi sredstvo odvračanja," je dejal svetovalec ukrajinskega predsednika Volodmirja Zelenskega Andrij Jermak.
Drugi svetovalec Zelenskega, Mihajlo Podoljak, pa je danes tvitnil, da potrebujejo sodobno protiletalsko orožje ter rakete in granate, sploh če nad Ukrajino ne bo vzpostavljena prepoved preletov.
Podoljak je obenem Zahod pozval k uvedbi naftnega embarga za Rusijo ter zaprtju pristanišč za ruske ladje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ukrajina je poziv Zahodu, naj ji pomaga s sodobnim orožjem, ponovila, potem ko je Rusija minuli konec tedna sporočila, da so v Ukrajini prvič doslej uporabili tudi najsodobnejše orožje, hipersonične rakete.
Jermak je v torek še dejal, da se Ukrajina ne more učinkovito braniti brez zanesljivega sistema zračne obrambe.
Po pričakovanjih bo o vojaški pomoči Ukrajini govora tudi na vrhu Nata v četrtek, na katerem bo po video povezavi sodeloval tudi Zelenski. Nato je sicer že zavrnil možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino, češ da bi to vodilo v neposreden spopad med Rusijo in zavezništvom, kar bi lahko imelo katastrofalne posledice.
V Mariupolju 100.000 ljudi brez hrane, vode, zdravil
V obleganem mestu Mariupolj na jugu Ukrajine, ki je tarča intenzivnega obstreljevanja ruske vojske, ostaja ujetih okoli 100.000 ljudi, je v nagovoru ponoči sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Humanitarne razmere v mestu se še slabšajo, poskuse reševanja civilistov prek koridorjev pa po njegovih besedah ovira ruska stran.
"Danes je v mestu približno 100.000 ljudi. V nehumanih pogojih. V popolni blokadi. Brez hrane, vode, zdravil. Pod nenehnim obstreljevanjem, pod nenehnim bombardiranjem," je v nagovoru na Facebooku, ki ga povzema britanski BBC, dejal Zelenski.
Samo v zadnjih 24 urah je po njegovih besedah mesto zapustilo več kot 7000 ljudi. A prizadevanja za reševanje civilistov prek koridorjev ovirata "rusko obstreljevanje in teror", je zatrdil in navedel primer ene od skupin, ki da so jo med potovanjem po dogovorjenem humanitarnem koridorju zajeli Rusi. Znova je pozval Rusijo, naj omogoči varne humanitarne koridorje.
121 otrok je umrlo od začetka vojne v Ukrajini, je na Telegramu objavil urad ukrajinskega tožilstva. V vojni poškodovanih otrok pa je 167.
Mariupolj je ključna tarča v vojni ruskega predsednika Vladimirja Putina proti Ukrajini, saj bi z zavzetjem mesta zagotovil most med ruskimi silami na Krimu in ozemljem pod ruskim nadzorom na severu in vzhodu. Po navedbah ameriškega Pentagona Rusija mesto zdaj napada z artilerijo, raketami dolgega dosega in z ladij v bližnjem Azovskem morju.
Lokalne ukrajinske sile poročajo tudi o silovitih spopadih z rusko pehoto, ki napada mesto, potem ko je zavrnilo poziv, da se preda, poroča AFP.
Že 28. dan ruske agresije ukrajinska stran poroča tudi, da so beloruske enote, ki so prestopile na stran Ukrajine, deloma prekinile železniško povezavo med Belorusijo in Ukrajino. V zadnjih 24 urah naj bi bili tudi uničili šest ruskih letal, pet brezpilotnikov, en helokoper ...
Rusija očita ZDA oviranje pogajanj z Ukrajino
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes očital ZDA, da skušajo ovirati težka pogajanja z Ukrajino. "Pogovori so težki, ukrajinska stran stalno spreminja svoja stališča. Težko se je izogniti vtisu, da jih za roko vodijo ameriški kolegi," je povedal. Prepričan je, da si Washingtonu ne želi, da bi se pogajalski proces končal hitro, saj da računajo na nadaljnje zalaganje Ukrajine z orožjem.
Putin bo šel na vrh skupine G20
Ruski predsednik Vladimir Putin se namerava udeležili letošnjega vrha G20 v Indoneziji, je povedala ruska veleposlanica v Indoneziji Ljudmila Vorobjeva in tako zavrnila ugibanja, da bodo Rusijo izključili iz skupine zaradi vojne v Ukrajini. Da se Rusije ne more kar tako izključiti, se strinjajo tudi v Pekingu. ZDA so v torek namreč namignile, da bi se lahko posvetovale z zavezniki glede članstva Rusije v mednarodnih forumih, s čimer bi povečali pritisk na Moskvo zaradi vojne v Ukrajini. Rusijo so sicer pred leti po priključitvi Krima izključili iz skupine G8.
Pogajanja je komentiral tudi Zelenski v videu, ki ga je objavil zgodaj davi. "So zelo težka, na trenutke škandalozna, ampak napredujemo korak za korakom," je povedal. Pojasnil je, da se pogajalci slišijo vsak dan. "Delali bomo, borili se bomo, kolikor bo možno. Do konca. Pogumno in odprto," je povedal.
Ob tem se je zahvalil mednarodni skupnosti za podporo, ki jo je izkazala Ukrajini ter izrazil upanje, da bodo vrhovi G7, Nato in EU ta teden vodili v nadaljnjo podporo in sankcije proti Rusiji.
Vplivni Putinov svetovalec dal odpoved
Anatolij Čubajs, odposlanec za podnebna vprašanja in osebni svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina, je kot nasprotnik vojne v Ukrajini dal odpoved in zapustil Rusijo, je poročal Bloomberg.
Avtor ruskih ekonomskih reform iz devetdesetih, tudi vodja kabineta predsednika Borisa Jelcina, je eden redkih visokih uradnikov iz prejšnjih mandatov, ki je ostal v Putinovi vladi.
Ukrajinska vojska še vedno na položajih
Ukrajinska vojska po lastnih navedbah ohranja svoje položaje, čeprav ruske sile še naprej vztrajajo pri okrepljenih zračnih napadih. Ukrajinski generalštab je danes sporočil, da jim je uspelo ustaviti napredovanje ruskih sil med drugim pri kraju Slovjansk na območju Donecka, obranili pa so tudi Mikolajiv na jugu države ter Černigiv na severovzhodu. Tudi oblegani Mariupolj z vseh strani še naprej branijo ukrajinske sile, so dodali.
Scholz: Putinova ofenziva je zastala
Ruska ofenziva v Ukrajini je kljub stalnim napadom zastala, je danes v bundestagu ocenil nemški kancler Olaf Scholz. Zagotovil je še, da lahko Kijev računa na podporo Nemčije, čeprav se zveza Nato ne namerava vmešati v vojno.
Scholz je pozval k takojšnjemu končanju vojne. "Orožje mora utihniti in to takoj," je poudaril. "Ofenziva (ruskega predsednik Vladimirja) Putina je zastala, kljub vsemu uničenju, ki ga povzroča dan za dnem," je dejal Scholz.
Prepričan je, da bi moral Putin slišati resnico, ne le da vojna uničuje Ukrajino, ampak tudi prihodnost Rusije. Tako so po njegovem mnenju sankcije Zahoda učinkovite in bodo rusko gospodarstvo še dodatno prizadele. "Ampak to je šele začetek, veliko najhujših posledic bo vidnih v prihodnjih tednih," je dejal in pojasnil, da pripravljajo nove sankcije.
Nemški kancler je zagotovil Ukrajini nadaljnjo solidarnost, a ponovil, da se Nato ne namerava vmešati v vojno z Rusijo. Pojasnil je, da kljub glasnim pozivom k uvedbi območja prepovedi preleta tega ne bodo uresničili. Vztrajati je treba namreč pri tem, da ne pride do neposredne konfrontacije med Natom in Rusijo. "Nato ne bo vpleten v vojno," je poudaril.
Mariupolj je pomembna tarča ruskih napadov, saj bi z njegovim zavzetjem ruske sile ustvarile kopenski most med priključenim Krimom in zavzetim območjem Donbasa. Da je to pomemben del operacije, je za tiskovno agencijo Ria Novosti potrdil tudi predstavnik zasedenega Krima Kiril Stepanov, poroča britanski BBC.
Rusija je znova obstreljevala tudi stanovanjske dele Kijeva, pri čemer so bile ranjene najmanj štiri osebe. Ena stavba je bila v celoti uničena, sosednje so preluknjane, okna pa razbita. Po napadu so izbruhnili požari, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rusija za plin ne bo sprejemala "kompromitiranih" valut
Dogovorjene dobave plina bo Rusija izpolnila, plačil pa od držav EU, ZDA ... ne bo sprejemala v "kompromitiranih" valutah evrih in dolarjih, temveč izključno v ruski valuti rubljih, je napovedal ruski predsednik Vladimir Putin in sporočila proruska tiskovna agencija RIA.
Ustrezno navodilo, kako naj ravna, bo naloženo Gazpromu, je še povedal.
Že dvakrat izmenjali ujetnike
Medtem pa je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da jim je uspelo s helikopterjem uničiti ukrajinsko skladišče orožja, pri čemer niso navedli kraja. Je pa ukrajinska stran pred tem poročala o napadu helikopterja na območju Harkova na vzhodu države. Obenem naj bi ruska vojska v torek zvečer napadla vojaške tarče na območju Rovna na severozahodu Ukrajine, je danes za ukrajinsko tiskovno agencijo Unian povedal regionalni poveljnik ukrajinske vojske Vitalij Koval. Trenutno še ocenjujejo nastalo škodo. Ruska vojska je zatrdila, da je v napadu uničila skladišče orožja in da je napad izvedla z morja z raketo dolgega dosega. Kot opozarjajo pri dpa, ki te trditve povzemajo, nobenih navedb niso mogli neodvisno preveriti.
Rusko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da jim je od začetka vojaške akcije v Ukrajini pred enim mesecem uspelo izvesti dve izmenjavi zapornikov. Ni sicer podalo podrobnosti o tem, kdaj so izmenjali zapornike niti koliko jih je bilo. Je pa ruska varuhinja človekovih pravic Tatiana Moskalkova v ponedeljek sporočila, da so izmenjali devet ruskih ujetnikov v zameno za župana ukrajinskega Melitopola.
Laboratorij v Černobilu "v rokah sovražnika"
Zaskrbljujoče vesti spet z območja jedrske elektrarne v Černobilu, ki je šla v zgodovino po največji jedrski nesreči. Ruske sile so pokradle in uničile laboratorij na območju nuklearke, je sporočila ukrajinska stran. Ruski okupatorji naj bi bili nezakonito zavzeli najnovejši laboratorij, ki obdeluje jedrske odpadke in hrani visokoaktivne vzorce ter vzorce radionuklidov, to je radioaktivnih atomov, "ki so zdaj v rokah sovražnika".
Biden posvaril pred nevarnostjo uporabe kemičnega orožja v Ukrajini
Ameriški predsednik Joe Biden je danes ob odhodu iz Bele hiše v Bruselj, kjer se bo konec tedna udeležil več vrhov o ukrajinski krizi in ukrepanju proti Rusiji, znova opozoril na "realno nevarnost", da bo Rusija v Ukrajini uporabila kemično orožje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Mislim, da je to resnična grožnja," je dejal Biden, ko so ga novinarji ob odhodu v Bruselj vprašali o nevarnosti uporabe kemičnega orožja v Ukrajini.
Belorusija izgnala večino ukrajinskih diplomatov
Ruska zaveznica Belorusija je danes sporočila, da bo izgnala večino ukrajinskih diplomatov, ki delajo v tej državi, in obtožila Kijev "vmešavanja" v njene notranje zadeve. V Minsku bodo še naprej delali le ukrajinski veleposlanik in štirje diplomati, medtem ko je tam trenutno zaposlenih več kot 20 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Belorusija se je odločila zmanjšati število ukrajinskih diplomatov na svojem ozemlju. Namen tega ukrepa je ustaviti nediplomatske dejavnosti več članov osebja ukrajinskih diplomatskih institucij," je dejal tiskovni predstavnik beloruskega zunanjega ministrstva Anatolij Glaz.
Dodal je, da je Belorusija od leta 2020 priča številnim neprijaznim dejanjem Ukrajine, katere cilj je neodgovorno uničenje beloruskih meddržavnih odnosov, poslovnih stikov in dolgoletnih vezi. Ukrajinske oblasti je obtožil, da se posredno in neposredno vmešavajo v notranje zadeve države.
Belorusija je prav tako sporočila, da bo zaprla tudi ukrajinski konzulat v zahodnem mestu Brest "zaradi dejanske odsotnosti osebja". Država je po začetku ruske invazije svoje diplomatsko osebje že umaknila iz Ukrajine.
Ameriški predsednik je že na poti v Evropo, kjer se bo v četrtek in petek v Bruslju udeležil vrhov Nata, EU in skupine G7, na katerih bo osrednja tema ukrepanje proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino. Biden bo v okviru obiska v Evropi obiskal tudi Poljsko, kamor se je zateklo največ beguncev iz Ukrajine.
Biden je že v ponedeljek posvaril, da je ruski predsednik Vladimir Putin zaradi močnega upora, na katerega so ruske sile naletele v Ukrajini, stisnjen v kot ter bi se zato lahko zatekel k še hujšim taktikam kot doslej. Po Bidnovih besedah je "jasno", da se Putin pripravlja na uporabo kemičnega in biološkega orožja v Ukrajini. Obenem je zatrdil, da se mora Rusija, če bi se za ta korak dejansko odločila, pripraviti na oster odziv Zahoda.
Slovenska karitas v Ukrajino pošilja šesti tovornjak pomoči
Slovenska karitas ob sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije ter nevladnima organizacijama Državljani sveta in ADRA Slovenija danes v Ukrajino pošilja šesti tovornjak pomoči. Kot so sporočili na današnji novinarski konferenci, so Ukrajini skupaj s to pošiljko poslali 187 palet oziroma 77 ton pomoči v vrednosti preko 330.000 evrov.
Pošiljke vsebujejo predvsem hrano, higienske pripomočke, spalne vreče in vodo, šesta pošiljka pa vsebuje tudi sanitetni material, ki ga z zbranimi sredstvi kupujejo zbornica in nevladni organizaciji.
Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič se je zahvalil zbornici in nevladnima organizacijama, ter vsem, ki so pomagali s finančnimi sredstvi. Samo na Slovenski karitas so za Ukrajino zbrali več kot milijon 200.000 evrov. Izpostavil je, da je bila najdragocenejša pomoč podjetja Krka, ki je doslej darovalo zdravila v vrednosti 100.000 evrov, v četrtek pa jih bo darovalo še za 100.000 evrov, ki jih bodo poslali v sedmi pošiljki.
Karitas Ukrajine s celotno svetovno mrežo trenutno skrbi za 50.000 notranje razseljenih beguncev, z materialno pomočjo pa so oskrbeli že več kot četrt milijona ljudi. Tomažič je izpostavil, da je skoraj polovica beguncev otrok, ki so travmatizirani in doživljajo izjemno težke stiske.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović se je v imenu zbornice zahvalila Slovenski karitas za logistično pomoč. Zbornica zbira donacije sanitetnega in kirurškega materiala, v Ukrajino bo odpotovala tudi ultrazvočna naprava. Povedala je, da so številni zdravniki ponudili tudi zdravniško pomoč v begunskih centrih in Ukrajini oziroma v centrih, ki oskrbujejo ljudi in ranjence iz kriznega območja na Poljskem.
Takih je na seznamu dobrih 100, od tega je za odhod v roku dveh tednov ali več pripravljenih med 15 in 20 z različnimi specializacijami. Skupina zdravnikov ne mora odpotovati takoj zaradi reguliranih postopkov. V zbornici jim nudijo izobraževanja o tem, kako ravnati v izrednih razmerah, pripravljajo pa tudi izobraževanja za zdravnike, ki bodo prihajali v stik z begunci iz Ukrajine in izobraževanja za psihološko pomoč.
Beović je še povedala, da bodo zdravnike rotirali, predvidoma na 14 dni ali na en mesec. Kam bo ekipa zdravnikov šla, še ni znano, saj to organizira ministrstvo, odpotovali pa bodo v okviru civilne zaščite. Dodala je še, da to ne bo predstavljalo večjega bremena za slovenski zdravstveni sistem, saj se bodo zdravniki menjali, odsotni pa bodo krajše obdobje.
V Sloveniji je trenutno tudi med štiri in šest zdravnikov iz Ukrajine, ki pa zaradi zakonodaje ne morejo opravljati svojega dela, lahko pa pomagajo pri prevajanju. Izpostavila je, da postopki ne morejo biti poenostavljeni, si bodo pa v zbornici prizadevali, da jih bodo opravili razumno hitro. Na zbornici imajo zaposleno tudi osebo, ki bo pomagala zdravnikom iz Ukrajine, trenutno pa se ta ukvarja z nastanitvami.
Kot je povedala predsednica društva ADRA Slovenija Katja Kotnik, so finančno podprli ADRO Poljska, saj se tam nahaja dve tretjini ukrajinskih beguncev. Celotna mreža ADRA bo namenila okoli 80 milijonov evrov za odziv na terenu, 50 milijonov od tega pa bo šlo neposredno v Ukrajino. Društvo v Sloveniji sodeluje tudi z uradom za oskrbo migrantov, pomagali so oskrbeti nastanitvene centre na Debelem rtiču, v Velenju in Ljubljani, načrtujejo tudi pomoč v Logatcu.
Tomažič je še izpostavil, naj organizacije in šole zbirajo čim bolj homogeno pomoč, na primer samo otroško hrano, saj lahko tako pomoč v Ukrajini uporabijo takoj brez sortiranja, na karitasu pa lažje izločijo stvari, ki trenutno Ukrajini ne koristijo. Sem spadajo oblačila in voda, ki pa se zbirajo za begunce po Sloveniji, zato poziva, da se o pomoči pozanimajo v lokalnih skupnostih.
V obstreljevanju Kijeva ubita ruska novinarka
Med ruskim obstreljevanjem stanovanjske soseske v ukrajinski prestolnici Kijev je bila ubita ruska novinarka preiskovalnega medija The Insider Oksana Baulina, so danes objavili na spletni strani tega medija.
Baulina je delala za protikorupcijsko fundacijo ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, dokler je niso ruske oblasti lani razglasile za ekstremistično organizacijo.
To je novinarko spodbudilo, da je zapustila državo. Še naprej je poročala o korupciji v Rusiji za portal The Insider. Ko je Rusija pred mesecem dni napadla Ukrajino, je Baulina o razsežnostih in posledicah ruske invazije poročala iz Kijeva in Lvova na zahodu Ukrajine.
Vodja sindikata ukrajinskih novinarjev Sergej Tomilenko je v izjavi na Facebooku potrdil smrt Bauline in povedal, da je poročala o posledicah obstreljevanja, ko jo je zadel nov ogenj.
V napadu je bil poleg Bauline ubit še en civilist, dve osebi pa sta bili ranjeni.