Boris Jaušovec
Spet so se na avstrijsko Koroško v soboto dopoldan čez Slovenijo valile kolone avtobusov, po nekaterih podatkih več kot sto, in avtomobilov, okoli 650, s hrvaškimi registracijami. Žalna slovesnost na Libuškem polju pri Pliberku za pred 74 leti poraženo ustaško vojsko, ki so jo Angleži od tod predali zmagoviti jugoslovanski vojski, partizani pa so nato nad njenimi pripadniki in še kakšnimi civilisti zagrešili izvensodne množične likvidacije, je bila letos okrnjena. Krška škofija z avstrijske Koroške je namreč zavoljo vsako leto vnovičnih incidentov poveličevanja ustaštva, prepovedala škofovsko spominsko mašo. Tako je letos mašo vodil nižji duhovnik, ravnatelj avstrijskega Karitasa Fabjan Svalina.
Lani se je Avstrija končno ovedla, da na Libuškem polju še zdaleč ne gre za komemoracijo, temveč za enega največjih shodov neonacistov in neofašistov v Evropi sploh in slavitev fašistične endehazije. Nekaj časa je prireditev visela v zraku, na koncu jo je avstrijski svobodnjaški notranji minister Herbert Kickl požegnal. Vendar ob strogih pogojih, ki so jih prireditelji iz Častnega bleiburškega voda bili prisiljeni natisnjene deliti udeležencem. Sporočeno jim je bilo, da bo avstrijska policija letos strogo preganjala vsakršno "politično izražanje ali sporočanje" in bo rigorozno ukrepala, če bo naletela na kakršnekoli artefakte, uniforme, dele uniform, simbole, zastave Sil osi in njihovih zaveznikov iz druge svetovne vojne in podobno. Avstrija je namreč 1. marca letos na spisek prepovedanih nacističnih in fašističnih simbolov dodala tudi ustaške. Tudi zato letos na Libuškem polju ni bilo nobenih govoranc politikov, kar je bilo prejšnja leta običajno. Komemoracija se je začela z molitvijo, nato je sledila molitev za islamske vernike, končala pa se je po več urah s kratkim nagovorom govorca Častnega bleiburškega voda dona Anteja Kutleša, češ,da je prireditev končana. Udeleženci so bili po večini razočarani nad takšnim sporedom in mnogi so razmišljali, da bi bilo treba prireditev v prihodnje pripraviti kar na Hrvaškem.
Med prireditvijo smo govorili s poveljnikom avstrijske policije na prizorišču Rainerjem Dionisiom: "Za zdaj prireditev poteka mirno, ni bilo nobenih incidentov kakor prejšnja leta. Vse je tako, kot je treba." Potrdil nam je, da nad dogajanjem bdi okoli 450 avstrijski policistov, med njimi tudi tisti iz specialne enote Cobra. Te bi uporabili, če bi zavoljo kršenja avstrijskih zakonov bilo treba prireditev prekiniti. Avstrijskim policistom se je na Libuškem polju pridružilo tudi ducat hrvaških kolegov. Visoko na nebu sta množico - Dionisio je ocenil, da se zbralo okoli deset tisoč ljudi, "nekaj manj kot lani" - preletavala dva helikopterja. Policija pa je vse snemala s številnimi videokamerami. Po koncu prireditve smo dobili policijsko sporočilo, da so vendarle priprli eno osebo, ker ob odhodu z Libuškega polja pozdravila z nacističnim pozdravom. Lani je bilo takih incidentov sedem ali osem.
Katarina Azinović nam je na stojinci omenjenega voda dejala, da prireditelji ocenjujejo, da se je zbralo celo 20 tisoč ljudi: "Samo hrvaških zastavic smo dopoldan podelili že 2500," je skušala podkrepiti svojo oceno. Potrdila je, da je sabor tudi letos pokrovitelj prireditve. A je njegov predsednik Gordan Jandroković Libuško polje obiskal že v četrtek: "Kajti danes je v Zagreb na obisk k HDZ prišla nemška kanclerka Angela Merkel in špicenkandidat Evropske ljudske stranke Manfred Weber." Sta prišla dva ministra za veterane Tomo Medved in upravo Lovro Kuščević.
Kljub temu da je bila protestna manifestacija zoper zbiranje nacistov, ki jo je v Pliberku z istomišljeniki pripravila tudi Zveza koroških partizanov že pred tednom, pa sta bila dva protesta tudi to soboto. V Pliberku so protestni zbor organizirali iz društva Drugačna Koroška. Med več deset udeleženci smo tam govorili z mladim koroškim Slovencem Gregorjem Wakounigom: "Prav takšne civilne antifašistične organizacije so Avstriji odprle oči, da ni več dovolila takšne maniifestacije, kot smo jo gledali vsa ta leta in na kateri so rehabilitirali neki prosluli fašistični režim, ki se še danes zrcali v hrvaški, pa tudi avstrijski politiki in še marsikje po Evropi. Seveda si želimo, da bi zbiranje na Libuškem polju za vselej prepovedali." V bližnji Drveši vasi je bilo nekaj več udeležencev, okoli sto. Ob močnem policijskem spremstvu so se napotili proti Libuškemu polju. Policja jih čisto tja seveda ni spustila, a vseeno je med udeleženci spominske prireditve in pretežno levičarskimi protestniki, največ iz organizacije Ustavite direktne, prišlo do verbalnih obračunavanj. Tisti, ki so šli na komemoracijo so upali vzklikati zgolj Oluja, torej operacija Nevihrta, s katero je Hrvaška v zadnji vojni osvobodila državo. Pa še tem je policija kmalu ukazala naj se iodstranijo. Protestniki so bili veliko glasni in bolj iznajdljivi. Pozivali so na strnitev antifašističnih vrst, vzklikali so partizanom in partizankam. Na traktorju, ki jih je spremljal, pa sta vihrala velika jugoslovanska zastava z rdečo zvedo in napis v slovenščini Smrt fašizmu.
