Urška Mlinarič
Naša tradicija je ljubezen, naša tradicija je svoboda in antifašizem. Nasprotujemo nekdanjim in sodobnim fašizmom. To je bilo sporočilo, ki ga je mednarodno znani bosanski pevec sevdalink Damir Imamović danes s trga pred parlamentom Bosne in Hercegovine (BIH) sporočil vsem v državi. Še posebej pa tistim, ki so v zadnjih dneh v imenu "tradicionalne družine in vrednot bosanske družbe" nasprotovali prvi Paradi ponosa v Sarajevu in temu, da bi gejem, lezbijkam, biseksualcem in transseksualcem priznale pravice, ki jih imajo vsi drugi prebivalci države.
Je izhod
Vrhunec dogodka, ki je minil brez incidentov, je bil, ko je zbrana množica skupaj z Imamovićem zapela znano sevdalinko "Snijeg pade na behar na voće" in antifašistično pesem Bella ciao. Tedaj so se na obrazu marsikaterega udeleženca - številni so v podporo prizadevanjem za enakopravnost in svobodo LGBT oseb v BIH pripotovali iz cele Evrope - zasvetlikale tudi solze sreče. Sarajevo je zadnja prestolnica na Balkanu, ki do danes še ni izpeljala Parade ponosa, ki je potekala pod sloganom: "Je izhod."
Ljubezen, omejitve in ograde
"Prišla sem iz solidarnosti do gejev in lezbijk, ki so vselej na protestih, na katerih se opozarja na krivice, ki se dogajajo drugim manjšinam. Bili so med prvimi, ki so se zavzemali za žrtve vojnih posilstev, za pravice žensk, za otroke, za čisto vodo. Prišla sem tudi zaradi antifašistične dediščine, ki je naš temelj," je povedala psihologinja Lejla Hadžiahmić. Slednja se zaveda, da je tukajšnja družba razdeljena, ko gre za vprašanje priznanja pravic LGBT osebam, a glavno krivdo za to pripisuje politikom, ki namesto, da bi zagotovili pravice podpihujejo nestrpnost. "Ko pride do pravic LGBT oseb, se v nekaterih ljudeh prebudijo najpritlehnejše misli in oživijo številni predsodki." Kljub temu Lejla, ki pravi, da je povorka v prvi vrsti protest proti diskriminaciji, meni, da bo po tej povorki vendarle nekoliko lažje mehčati stališča tistih, ki bi še naprej radi videli, da bi bili geji in lezbijke nevidni.
Vera in pozivi k neudeležbi
Da je bila homofobija še pred nekaj leti veliko močnejša kot danes, mi pove 26-letni Suad, ki je na povorko prišel s svojim nekdanjim partnerjem. "Pred štirimi leti sem, ko je šef izvedel, da sem gej, izgubil službo. Danes je situacija mnogo bolj sproščena, čeprav je seveda vse odvisno od okolja, v katerem živiš, od tega, kako te sprejemajo tvoji najbližji. Moje je, ko sem jim povedal, skrbelo prav to, kako se bo odzvala okolica. Malo pa so bili razočarani, ker jim je bilo jasno, da vnukov ne bo," razlaga Suad, ki poudari, da ima beseda gej v tukajšnji družbi še vedno zelo negativni prizvok. Na vprašanje, kje vidi razloge, da je do sarajevske parade prišlo šele zdaj, 24 let po koncu vojne, odvrne, da je nekaj zaradi mentalitete, najbolj pa zaradi vere. "Oziroma tistega, kar oni menijo, da jih uči vera."
