Bojan Brezigar
Polemike niso izostale, niti na dan pogreba ne. Silvio Berlusconi, ki je umrl v ponedeljek in so ga pokopali danes, je bil namreč človek, o katerem so v Italiji in seveda tudi po svetu imeli deljena mnenja. Eni, njegovi volivci in privrženci, so ga malodane malikovali, drugi so ga odklanjali, celo sovražili. Še po smrti o njem ni obveljalo načelo "o mrtvih nič razen dobrega".
Okoli 15 tisoč ljudi se je zbralo pred milansko katedralo, v njen pa dva tisoč izbranih gostov
Pogrebni obred je bil veličasten, v pokojnikovem stilu. Milanska stolnica je sama po sebi ena najlepših cerkva v Italiji, v njej je bilo prostora za dva tisoč ljudi. Na eni strani so bili Berlusconijevi svojci in sodelavci, na drugi pa predstavniki oblasti s predsednikom republike Sergiom Mattarello na čelu; bila je predsednica vlade Giorgia Meloni, bil je milanski župan, pa predsednika obeh domov parlamenta in tudi voditeljica opozicijske Demokratske stranke Elly Schlein. Udeležba tujih gostov je bila skromna, madžarski premier Viktor Orban ter katarski emir in iraški predsednik. Evropsko unijo je zastopal italijanski komisar Paolo Gentiloni. Vladimir Putin, Berlusconijev osebni prijatelj, je sožalno poslanico objavil na spletu.
Na trgu pred milansko stolnico se je zbralo kakih 15 tisoč ljudi. Plapolale so predvsem zastave nogometnega kluba Milan, ki ga je Berlusconi popeljal do najvišjih italijanskih, evropskih in tudi svetovnih lovorik, manj je bilo zastav njegove stranke Naprej, Italija! Množica je pogrebno svečanost, katoliško liturgijo, spremljala na velikih ekranih, sicer pa so pogreb neposredno prenašale državna televizija in tudi najpomembnejše zasebne televizijske mreže. Pri gledanju se ni bilo mogoče znebiti vtisa, da je šlo za velik protokolarni dogodek brez pravega čustvenega naboja. Svojci so bili seveda vidno prizadeti, to pa je tudi vse. In velik aplavz, ki v Italiji vselej spremlja pogrebne svečanosti, ne more zavajati - to spada zraven. Glede aplavza še to: Giorgio Meloni so ob prihodu v stolnico sprejeli z zmernim ploskanjem, predsednika Mattarello pa skoraj z ovacijami.
Polemike so se začele že dan prej, ko je vlada na dan pogreba razglasila dan državnega žalovanja. Dejstvo, da je šlo za pogreb z državnimi častmi, ni bilo sporno, kajti po protokolu tak pogreb pripada vsem nekdanjim predsednikom vlade. Sporna pa je bila vladna razglasitev dneva žalovanja. Doslej se je to zgodilo samo dvakrat, ko sta umrla Giovanni Leone in Carlo Azeglio Ciampi. Oba sta bila bivša predsednika vlade, ampak tudi bivša predsednika države. O tem so se razpisali časopisi in razprave so se razvnele na televiziji, bile so zelo živahne, mestoma tudi ostre. Berlusconi je bil namreč sporna osebnost za veliko število Italijanov in tudi njegovo zasebno življenje zagotovo ni bilo zgledno. Nenazadnje je bilo tudi njegovo stališče o ukrajinski vojni v diametralnem nasprotju z uradnim stališčem italijanske vlade in parlamenta. Vse to se odraža tudi v medijih. Največji italijanski dnevnik Corriere della sera je v torek Berlusconiju posvetil 33 strani (in tri strani osmrtnic), včeraj pa 27 strani (in več kot dve strani osmrtnic). Politika in človeka so opisali z vseh zornih kotov. Bila so pozitivna in negativna mnenja. Silvia, viteza, je vsak dojemal po svoje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
