Rusija in Ukrajina sta se dogovorili o enodnevni prekinitvi ognja okoli številnih evakuacijskih koridorjih z namenom, da bi civilistom omogočili pobeg iz oboroženih spopadov, je danes sporočila namestnica predsednika vlade Ukrajine Irina Vereščuk.
Vereščukova je še dodala, da je Moskva obljubila spoštovanje premirja med 9.00 in 21.00 uro na šestih območjih, ki so jih spopadi močno prizadeli, vključno z regijami blizu Kijeva, v Zaporožju na jugu in na nekaterih območjih na severovzhodu Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
EU še zaostruje sankcije proti Rusiji in Belorusiji
Članice EU so se danes v Bruslju dogovorile o razširitvi seznama kaznovanih ruskih vodilnih predstavnikov in oligarhov, vpletenih v rusko agresijo v Ukrajini, ter za izključitev treh beloruskih bank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift, je francosko predsedstvo Sveta EU sporočilo na Twitterju.
Poleg tega dogovor po navedbah francoskega predsedstva vključuje naslavljanje problema izogibanja sankcijam z uporabo kriptovalut, dopolnjuje seznam tehnologij in blaga, za katera velja prepoved izvoza, ter sankcije, ki se nanašajo na pomorski sektor.
Na seznam kaznovanih so dodali 160 oseb, med njimi 146 članov zgornjega doma ruskega parlamenta in 14 oligarhov ter svojcev, ki jih povezujejo s Kremljem. Vsi relevantni podatki, vključno z imeni navedenih posameznikov in pravnih subjektov, so že objavljeni v Uradnem listu EU, sankcije so z objavo v njem tudi že stopile v veljavo.
Omejitveni ukrepi EU zdaj veljajo za skupno 862 posameznikov in 53 pravnih oseb. Za vse navedene velja zamrznitev sredstev, za fizične osebe pa poleg tega velja prepoved potovanj, ki jim preprečuje vstop na ozemlje EU ali prehod čezenj.
EU še prepoveduje transakcije z centralno banko Belorusije na področju upravljanja rezerv ali sredstev ter dodatno omejuje finančne pretoke iz Belorusije v povezavo.
Članice so se na sestanku na veleposlaniški ravni dogovorile tudi za tesnejše usklajevanje pri izvajanju že sprejetih sankcij. Dosedanji trije svežnji ukrepov so najostrejše sankcije v zgodovini EU.
Evropska komisija sicer pripravlja tudi nove sankcije, ki bi lahko, kot je minuli petek napovedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell, vključevale izključitev še več ruskih bank iz sistema Swift. EU je za zdaj iz tega sistema izključila sedem ruskih bank, tudi drugo največjo VTB.
Ni pa iz Swifta izključila ključnih ruskih bank Sberbank in Gazprombank, preko katerih poteka plačevanje ruskega plina in nafte, ker članice unije skrbi, da bi lahko to privedlo do zvišanja že tako visokih cen energije. Bank sicer ni mogoče izključiti le za nekatere vrste transakcij, temveč le v celoti.
Civilno prebivalstvo na območjih okoli Kijeva, vključno z Irpinom in Bučo na severozahodu, bodo evakuirali v prestolnico, da bi se izognili intenzivnemu bombardiranju ruskih sil.
Poslanec: Ruska raketa zadela porodnišnico
Ukrajinski poslanec Dmitro Grin je na Twitterju objavil videoposnetek, ki naj bi prikazoval bolnišnico v Mariupolju potem, ko jo je zadela ruska rakteta. "Nobenih informacij o otrocih in novorojenčkih," je ob tem zapisal. Šlo naj bi namreč za porodnišnični oddelek bolnišnice. Zapisal je še, da so ljudi reševali izpod ruševin.
Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na Twitterju objavil posnetek razbitin iz bolnišnice. "Ljudje, otroci so pod ruševinami. Zločin! Kako dolgo bo še svet sodeloval ob ignoriranju terorja? Takoj zaprite nebo! Ustavite ubijanje! Imate moč, a zdi se, da izgubljate človečnost," je zapisal Zelenski.
V ruskem letalski napadu je bilo po prvih podatkih ranjenih 17 ljudi, je povedal predstavnik lokalnih oblasti Pavlo Kirilenko. Dodal je, da po dosedanjih podatkih ni bil ranjen noben otrok in da ni bilo smrtnih žrtev, poročata francoska tiskovna agencija AFP in britanski BBC.
Tiskovni predstavnik Združenih narodov Stephane Dujarric je napad obsodil in dejal, da nobena zdravstvena ustanova nikoli ne sme biti tarča napadov. Svetovna zdravstvena organizacija in ZN sta pozvala k takojšnji ustavitvi napadov na bolnišnice, zdravstvene delavce in reševalna vozila.
Napad je obsodil tudi britanski premier Boris Johnson in obljubil, da bo od ruskega predsednika Vladimirja Putina zahteval odgovornost. "Le malo stvari je bolj pokvarjenih od napadov na ranljive in nezaščitene," je tvitnil Johnson.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je napad označila kot "barbarsko uporabo vojaške sile nad nedolžnimi civilisti v suvereni državi", medtem ko je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova nasprotno zatrdila, da so ukrajinski "nacionalistični bataljoni" bolnišnico izkoristili za napade, potem ko so iz nje pred tem umaknili vse zaposlene in paciente.
Množična grobnica v Mariupolju
V Mariupolju je od začetka ruske agresije umrlo najmanj 1170 civilistov, je povedal namestnik župana mesta Vitalij Falkovski. Dodal je, da so mrtvašnice preplavljene s trupli in da jih bodo pokopali v množične grobnice, saj v trenutnih razmrah posamični pogrebi niso mogoči. V zadnjih dveh dneh naj bi tako v množični grobnici že pokopali več kot 60 trupel, tako civilistov kot tudi vojakov, ki so umrli zaradi obstreljevanja, poleg njih pa so tudi trupla tistih, ki so umrli zaradi bolezni.
Moskva priznala, da se v Ukrajini borijo tudi naborniki
Ruska vojska je danes prvič priznala, da pri ruskem vojaškem posredovanju v Ukrajini sodelujejo tudi naborniki, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin predhodno zatrdil, da so udeleženi le poklicni vojaki.
Od 24. februarja, ko je Moskva poslala svoje vojake v Ukrajino, se pogosto pojavljajo poročila o mladih ruskih nabornikih, ki se borijo v Ukrajini. Matere mladih vojakov na družbenih omrežjih iščejo svoje sinove, aktivistične skupine pa pravijo, da so jih preplavili klici njihovih družin.
Četudi je Putin v ponedeljek dejal, da v Ukrajino ne bo poslal nabornikov ali rezervistov in da v spopadu sodelujejo le "profesionalni" vojaki, je tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov danes potrdil, da so ukrajinske sile zajele tudi nekaj ruskih nabornikov.
"Na žalost je bilo potrjenih več primerov prisotnosti nabornikov v enotah ruskih oboroženih sil, ki sodelujejo v posebni vojaški operaciji na ozemlju Ukrajine," je po navedbah AFP dejal Konašenkov.
"Skoraj vsi ti vojaki so se že umaknili na rusko ozemlje," je dejal, a potrdil tudi, da je bilo nekaj nabornikov zajetih med spopadi. Dodal je, da bo Moskva "sprejela ukrepe, s katerimi bo preprečila pošiljanje nabornikov na bojna območja".
Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je dodal, da je Putin pred začetkom napada na Ukrajino poveljnikom ruske vojske naročil, naj "kategorično izključijo" nabornike iz konflikta, in obljubil, da bodo kaznovali oficirje, ki so jih tja poslali.
Moskva: V pogovorih s Kijevom dosežen določen napredek
Rusko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da pogajanja s Kijevom o rešitvi konflikta napredujejo. Poudarili so, da cilj ruske vojske ni zamenjati ukrajinskega vodstva.
"Nekaj napredka je bilo doseženega," je o dosedanjih treh krogih pogovorov med Kijevom in Moskvo povedala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dejala je še, da se bodo v novem krogu pogovorov osredotočili na humanitarne koridorje za evakuacijo civilistov. Obenem je Kijev obtožila, da blokira napore za evakuacijo.
IAEA izgubila stik z nadzornim sistemom Černobila
Jedrska elektrarna v Černobilu ne posreduje več varnostnih podatkov Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA), so iz agencije ZN sporočili danes. Ob tem so izrazili zaskrbljenost za delavce v nuklearki, ki delujejo pod ruskim nadzorom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Generalni sekretar IAEA Rafael Grossi je opozoril, da posredovanje podatkov z nadzornih sistemov za preverjanje varnosti, ki so nameščeni v jedrski elektrarni Černobil, ne deluje več. "Agencija preučuje status nadzornih sistemov za preverjanje varnosti na drugih lokacijah v Ukrajini in bo kmalu posredovala več informacij," so dodali v sporočilu.
IAEA skuša v okviru nadzornih sistemov odvračati od širjenja jedrskega orožja z zgodnjim zaznavanjem zlorabe jedrskega materiala.
Elektrarna "je bila popolnoma odklopljena iz električnega omrežja", pa so v izjavi kasneje zapisali pri ukrajinski energetski družbi Ukrenergo. Dodali so še, da zaradi vojaških operacij ni možnosti za ponovno vzpostavitev napeljave.
Ukrajina je obvestila IAEA o izpadu električne energije, so iz IAEA glede tega zapisali na Twitterju in dodali, da ne vidijo "kritičnega vpliva na varnost".
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je Rusijo ob tem pozval, naj privoli v prekinitev ognja na območju, da bi omogočili nujna popravila v nuklearki. Dodal je še, da imajo rezervni dizelski generatorji 48-urno zmogljivost za napajanje elektrarne in da se bodo hladilni sistemi za izrabljeno jedrsko gorivo nato ustavili, zaradi česar bo grozilo uhajanje sevanja.
Več kot 200 zaposlenih sicer ostaja ujetih v nuklearki Černobil in delajo že neprestano 13 dni, odkar so nadzor prevzele ruske sile. Iz agencije so sporočili, da se razmere za zaposlene slabšajo.
IAEA je pozvala Rusijo, naj dovoli rotacijo zaposlenih, da bi jim omogočili počitek. Delo v izmenah je nujno za zagotavljanje varnosti, so dodali. "Zelo sem zaskrbljen zaradi težkih in stresnih razmer, s katerimi se soočajo zaposleni v nuklearki Černobil, in potencialne grožnje za jedrsko varnost," je dejal Grossi.
Čeprav nuklearka od nesreče leta 1986 ne deluje več, je tam še vedno zaposlenih več kot 2000 ljudi, ki zagotavljajo, da ne pride do nove katastrofe.
Ob prekinitvi stika z nadzornimi sistemi in dejstvom, da ukrajinski regulator s Černobilom komunicira le preko elektronske pošte, je Grossi danes znova izrazil pripravljenost, da odpotuje v Černobil oz. Ukrajino z namenom zagotavljanja varnosti jedrskih elektrarn.
Rusiji je prejšnji teden uspelo prevzeti tudi nadzor nad največjo ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje. Po navedbah IAEA tam še vedno delujeta dva od šestih reaktorjev, zaposleni delujejo izmenično, stanje radioaktivnega sevanja pa je stabilno.
"Informacij o humanitarnih koridorjih namenoma ne sporočajo prebivalcem," je zatrdila in dodala, da morajo tudi tisti, ki želijo v Rusijo, proti zahodu.
Strani sta sicer danes sklenili dogovor o enodnevni prekinitvi ognja okoli več evakuacijskih koridorjev. To je bilo v veljavi že v torek, ko so evakuacije iz nekaterih ukrajinskih mest vendarle stekle.
Zaharova je ob tem zatrdila še, da cilj ruske vojske ni "okupacija Ukrajine, uničenje njene državnosti ali odstavitev vlade. Ni usmerjena proti civilnemu prebivalstvu".
Rusko obrambno ministrstvo je sicer danes, kot je zatrdilo, objavilo "originalni ukaz za ukrajinsko ofenzivo na Donbas marca 2022, ki ga je izdal poveljnik ukrajinske narodne garde", poroča ruska tiskovna agencija Tass. Ukaz je bil izdan 22. januarja, je zatrdil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.
Kremelj svari pred nevarnim scenarijem zaradi poljskih letal, Kijev znova prosi za letala
Kremelj je danes posvaril, da lahko poljska ponudba vojaških letal za Ukrajino vodi v nevaren scenarij. Nasprotovanje dobavi letal je izrazil tudi nemški kancler Olaf Scholz, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski Zahod znova pozval, naj letala nujno pošljejo čim prej, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"To je zelo nezaželeno in potencialno nevaren scenarij," je dejal Peskov glede morebitne pošiljke tujih letal v Ukrajino.
Zelenski pa je danes v videu na Telegramu dejal, da so preko medijev izvedeli o poljskem predlogu, ki pa po njihovi presoji ne uživa mednarodne podpore. Opozoril je, da sedaj nimajo časa za tovrstno preigravanje. Poljski se je zahvalil za pripravljenost in izpostavil, da je sedaj izziv v logistiki, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Kdaj bo sprejeta odločitev? Glejte, smo v vojni," je še pozval Zelenski. "Znova vas prosimo, da se čim prej odločite. Pošljite nam letala," je dodal.
Ameriški mediji so že v soboto poročali, da si Washington prizadeva za dogovor s Poljsko o dobavi vojaških letal Ukrajini za okrepitev obrambe Kijeva pred rusko invazijo. Ukrajina naj bi si namreč želela zlasti letal ruske izdelave, za katera so izurjeni njeni piloti.
V nedeljo je tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken med obiskom v Moldaviji potrdil ameriška prizadevanja za dogovor s Poljsko glede dobave vojaških letal Ukrajini kot pomoč v boju proti ruski invaziji.
Nato pa je Pentagon v torek zavrnil predlog Poljske, da bi poljska bojna letala mig-29 v Ukrajino poslali preko ameriškega oporišča v Nemčiji, poljske letalske sile pa bi kot zamenjavo prejele ameriške lovce F-16.
Predstavnik Pentagona John Kirby je dejal, da je "možnost, da bi letala poletela iz ameriškega oziroma Natovega oporišča v zračni prostor, ki je predmet spora z Rusijo zaradi Ukrajine, resno zaskrbljujoča za celotno zavezništvo".
Varšava medtem zavrača možnost, da bi svoja letala v Ukrajino poslala neposredno. Poljski premier Mateusz Morawiecki je danes ob obisku na Dunaju dejal, da je odločitev o dobavi letal Ukrajini sedaj v rokah zveze Nato, saj mora o tem odločiti celotno zavezništvo.
"Zato je ta odločitev v rokah Američanov, v rokah Nata," je Morawiecki dejal glede na prevod po srečanju z avstrijskim kanclerjem Karlom Nehammerjem. Ta je ob tem pozval k previdnosti. "Previdno ravnanje držav Nata in ZDA trenutno preprečuje svetovno vojno," je dejal Nehammer.
Svoje nasprotovanje dobavi letal v Ukrajino je danes izrazil tudi nemški kancler Olaf Scholz, ki je podal izjavo po skupni novinarski konferenci s kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem v Berlinu.
"Nemčija je Ukrajini že namenila znatno finančno podporo, humanitarno pomoč in nekaj orožja. O čem dodatnem pa moramo trezno razmisliti in se dobro zavedati, kaj počnemo, in to zagotovo ne vključuje bojnih letal," je dejal Scholz.
Tudi Trudeau je opozoril na nevarnost širitve ali stopnjevanja vojne, navaja AFP. "Želimo deeskalirati konflikt in doseči, da se vojna konča. Seveda bomo Ukrajince podprli na vse možne načine, vendar moramo dobro premisliti o tem, kakšen način je najboljši," je dejal kanadski premier, ki je sicer napovedal novo pomoč Kanade Ukrajini, tudi vojaško.
Zahodne države so sicer pred začetkom ruske invazije v Ukrajino, do katere je prišlo 24. februarja, opozarjale, da Moskva pripravlja pretvezo za napad.
Iz Ukrajine nova poročila o mrtvih civilistih, več tisoč ljudi zapustilo Sumi.
V Ukrajini so ponoči novi ruski letalski napadi znova terjali civilne žrtve. Nedaleč od mesta Žitomir so po navedbah ukrajinskih oblasti umrli trije odrasli in dva otroka, tudi v bližini Sumija je umrl najmanj en civilist. Je pa iz Sumija po humanitarnem koridorju v zadnjem dnevu zbežalo več tisoč civilistov.
V kraju Malin na širšem območju mesta Žitomir je bomba uničila sedem hiš, pri tem pa so umrli trije odrasli in dva otroka, je sporočila ukrajinska civilna zaščita.
V kraju Ohtirka pri Sumiju je umrl najmanj en človek, 14 jih je bilo ranjenih. Ruska vojska je po navedbah predstavnika tamkajšnjih oblasti Dmitra Šivickija dve uri obstreljevala civilno infrastrukturo. Navedb ni možno neodvisno potrditi, opozarja nemška tiskovna agencija dpa.
Je pa iz Sumija v torek po humanitarnem koridorju, o katerem so se dogovorili z ruskimi silami, zbežalo okoli 5000 Ukrajincev in 1700 tujih študentov, je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Poti so med drugim vodile v mesto Poltava v središču države, Lvov na zahodu in države EU, je poročala ukrajinska tiskovna agencija Unian.
Evakuacije iz Sumija naj bi se danes nadaljevale. Šivicki je povedal, da lahko ljudje mesto zapustijo z osebnimi avtomobili, na voljo pa bo tudi 22 avtobusov.
V bližini mesta Harkov sta medtem umrla dva človeka, tudi sedemletnik, ko je po navedbah tamkajšnje civilne zaščite raketa zadela stanovanjsko stavbo. Od začetka ruske invazije je na območju Harkova po navedbah ukrajinskih oblasti umrlo 170 civilistov, od tega pet otrok. Rusija sicer vztraja, da njihove sile ne napadajo civilistov.
O smrtnih žrtvah poročajo tudi iz mesta Severodoneck na vzhodu Ukrajine. Po navedbah predstavnika lokalnih oblasti v regiji Lugansk je ruska vojska zadela stanovanjske hiše in druge zgradbe v mestu, pri čemer je bilo ubitih najmanj deset ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinci še naprej ne popuščajo pri obrambi svoje države pred ruskimi silami. Da se država ne bo predala, je v torek poudarila tudi prva dama Olena Zelenska. Ukrajina si želi mir, je zapisala v odprtem pismu. "Ukrajina ga bo branila in se nikoli predala," je dodala.
ZN: Iz Ukrajine v zadnjih 24 urah zbežalo več kot 140.000 ljudi
Število ljudi, ki so zbežali iz Ukrajine, se je v zadnjih 24 urah povečalo za več kot 140.000, kažejo danes objavljeni podatki Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR). Od 24. februarja, ko je Rusija napadla Ukrajino, je državo tako zapustilo že več kot 2,15 milijona ljudi.
Združeni narodi pričakujejo, da se bo ta tok še okrepil, ko bo ruska vojska napredovala globlje v Ukrajino, zlasti ko se bo približala glavnemu mestu Kijev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Za suhoparnimi statističnimi podatki se skriva dva milijona zgodb o ločitvah, trpljenju in izgubah," je dejal visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi. Dodal je, da je brutalna vojna družine ločila ter jih pahnila v "obup in nepredstavljivo trpljenje".
Pred ruskim napadom je v Ukrajini živelo dobrih 37 milijonov ljudi. Poleg tistih, ki so po napadu zapustili državo, je bilo veliko število ljudi pregnanih s svojih domov in razseljenih znotraj države, vendar natančne številkeše niso znane, dodaja AFP.
Samo na Poljsko se je zatekla skoraj polovico vseh beguncev iz Ukrajine. Po zadnjih podatkih je v preteklih dveh tednih v to državo vstopilo 1,33 milijona ljudi. Samo v torek je mejo prečkalo 125.800 ljudi, je danes sporočila poljska obmejna straža.
Župan poljskega mesta Przemysl, ki leži blizu meje z Ukrajino, je povedal, da so trenutno zaznali rahel upad prihodov. V zadnjih 24 urah je namreč v mesto prispelo približno 35.000 ukrajinskih beguncev, v zadnjih nekaj dnevih pred tem med 40.000 in 45.000, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ukrajinci so se zatekli tudi v druge bližnje države. Na Madžarskem je trenutno več kot 203.000 beguncev, več kot 153.000 jih je prispelo na Slovaško, več kot 85.000 v Romunijo in skoraj 83.000 v Moldavijo. Po podatkih UNHCR se je približno 235.745 ljudi zateklo v druge evropske države, skoraj 100.000 pa se jih je zateklo v Rusijo.
"Zaprite nebo in na kopnem bomo uspeli sami," je posredno ponovila zahtevo svojega soproga Volodimirja Zelenskega glede uvedbe območja prepovedi preletov nad Ukrajino.
Vladimir Kličko poziva k ostrejši izolaciji ruskega športa
Nekdanji ukrajinski boksarski šampion Vladimir Kličko je mednarodno športno javnost pozval k še ostrejši izolaciji ruskega športa. "Osebno nima nič proti ruskim športnikom, imam pa veliko proti ruskemu predsedniku Putinu in njegovemu vojaškemu stroju," je v pogovoru za britanski Mirror povedal Kličko.
Ukrajinec ocenjuje, da izključitev ruskih športnikov in športnih delavcev s tekmovanj in športa ni dejanje agresije. Meni, da bodo ruski športniki začeli spraševati oblast, zakaj nihče noče tekmovati z njimi. Zato so po mnenju Klička pomembne sankcije na vseh ravneh, tudi v športu.
"Vojno moramo ustaviti v imenu miru," še pravi nekdanji boksar. Ta je skupaj z bratom Vitalijem, ki je župan Kijeva, ostal v Ukrajini, da brani državo pred rusko agresijo. V intervjuju je dejal, da bije največjo borbo v življenju.
Večina večjih mednarodnih športnih zvez je že izključila ruske športnike in športne delavce z vseh tekmovanj. Med prvimi sta bili Mednarodna in Evropska nogometna zveza, kasneje so sledili v hokeju, košarki, odbojki, rokometu, biatlonu ... Tudi Mednarodni olimpijski komite je mednarodnim zvezam priporočil izključitev ruskih in beloruskih športnikov in funkcionarjev.
Prepričana je, da ruska invazija predstavlja umor mirnih ljudi. Dodala je, da če ruski predsednik Vladimir Putin ne bo ustavljen, ne bo noben kraj več varen. "To je vojna v Evropi in na mejah EU," je poudarila.
Ameriški obveščevalci verjamejo, da je Rusija podcenila moč ukrajinskega odpora
Rusija je močno podcenila moč ukrajinskega odpora na napad, zaradi česar ima sedaj več tisoč mrtvih vojakov, so v torek v kongresu ocenili šefi ameriških obveščevalnih agencij, ki so se udeležili zaslišanja v odboru za obveščevalne zadeve ameriškega predstavniškega doma.
Rusko napredovanje je ustavil ali upočasnil silovit odpor Ukrajincev. Zaenkrat po oceni poznavalcev še ni jasno, kako daleč bo dejansko šel ruski predsednik Vladimir Putin; ali bo skušal zavzeti celo državo ali se bo zadovoljil s čim drugim. Ameriški obveščevalci sicer verjamejo, da je Putin odločen iti naprej ne glede na žrtve, sankcije in izolacijo Rusije v svetu. Zagotovili so tudi, da bodo podpirali ukrajinski odpor tudi v primeru, da Rusija zmaga v vojni v Ukrajini.
"Ocenjujemo, da se Putin počuti užaljenega, ker se mu Zahod ne uklanja dovolj. Zanj je to vojna, ki je ne sme izgubiti," je dejala nacionalna direktorica za obveščevalne dejavnosti Avril Haines. Dodala je, da bo definicija zmage za Putina odvisna od cene, ki jo bo plačala Rusija.
Haines je še dejala, da kljub Putinovi napovedi o povišani pripravljenosti jedrskih sil niso opazili nobenih nenavadnih sprememb v njihovi pripravljenosti ali ravnanju.
Direktor ameriške obveščevalne agencije Cia Williams Burns je dejal, da se dosedanji potek ruske invazije na Ukrajino odvija v skladu z njihovimi pričakovanji, ki niso bila tako optimistična glede ruskih obetov, kot so bila Putinova. Slednji naj bi predvideval, da bo ruska vojska ukrajinsko prestolnico Kijev osvojila v dveh dneh, kar se pa ni zgodilo. Vojna v Ukrajini traja že dva tedna.
"Bil je prepričan, da je posodobil svojo vojsko, ki je sposobna hitre, odločilne zmage za minimalno ceno. Uštel se je na vsakem koraku," je dejal Burns. Na vprašanje,ali misli, da je Putin neprišteven, je Burns odgovoril, da je vse bolj izoliran in vse bolj trmast. "Zaradi tega še ni nor, a je s takšno osebo težko sodelovati," je dejal Burns.
Direktor obrambne obveščevalne agencije Dia general Scott Berrier je menil, da je Rusija doslej v vojni v Ukrajini izgubila med 2000 do 4000 vojakov. Berrier ni znal odgovoriti na vprašanje, koliko dni lahko še Kijev vzdrži obleganje ruske vojske, preden zmanjka zalog za preživetje prebivalstva. Je pa ocenil, da lahko postane zelo hudo v desetih dneh.
Direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI Christopher Wray pa je povedal, da FBI sodeluje z Ukrajinci pri zapiranju spletnih strani, ki širijo ruske dezinformacije.
V Ukrajino iz tujine prišlo 14.500 borcev, večinoma Ukrajincev
Po podatkih ukrajinske vojske je v minulih dneh v Ukrajino prišlo okoli 14.500 ljudi, ki se želijo boriti proti ruski invaziji. Med njimi je 12.000 Ukrajincev, ki so bivali v tujini. Kijev ob tem zatrjuje, da je v spopadih umrlo že več kot 12.000 ruskih vojakov.
Večino borcev iz tujine, ki so se prišli borit v Ukrajino, tako predstavljajo Ukrajinci. Vlada v Kijevu pričakuje še številne tujce, ki bi lahko oblikovali t. i. mednarodno legijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Generalštab ukrajinske vojske navaja, da je ruska vojska od začetka invazije pred dvema tednoma izgubila že več kot 12.000 vojakov. Moskva je število padlih pripadnikov svoje vojske objavila zgolj pred tednom dni, ko je sporočila, da jih je umrlo okoli 500. Kijev medtem podatkov o smrtnih žrtvah med ukrajinskimi vojaki ne sporoča.
Ukrajinska vojska je po lastnih navedbah doslej uničila oziroma poškodovala 49 ruskih letal, 81 helikopterjev in 317 oklepnikov. Teh informacij ni mogoče neodvisno preveriti, poroča dpa.
Pentagon zavrnil ponudbo Poljske glede predaje bojnih letal ZDA
Pentagon je v torek sporočil, da ponudba Poljske glede predaje letal tipa mig-29 ZDA, da bi jih lahko nato koristila ukrajinska vojska, ni sprejemljiva. Opozorili so, da bi tovrstna poteza predstavlja resne pomisleke za celotno zvezo Nato, poročajo tuje tiskovne agencije.
Von der Leynova poziva državljane k varčevanju z energenti
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes pozvala državljane k varčevanju z energenti, da se bo lahko Evropa hitreje osamosvojila od ruskega plina, nafte in premoga. K temu lahko pripomore vsak, je dejala v jutranji oddaji na nemški televiziji ZDF.
V to sodijo programi varčevanja energije za gospodarstvo, novi načini dostave in izgradnja obnovljivih virov energije, je dejala. Prepričana je, da lahko Evropa, če to vse kombinira, hitreje postane neodvisna od ruskega plina, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Von der Leynova je stopila v bran politiki Evropske unije, da kljub vojni v Ukrajini, zaenkrat ne blokira uvoza energentov iz Rusije za razliko od ZDA. Sankcije proti Moskvi so bile usklajene skupaj z zahodnimi zavezniki, je zagotovila in pojasnila, da se ZDA lažje odrečejo uvozu nafte kot EU.
"Vedno moramo paziti, da cene nafte ne poskočijo, da ne narastejo preveč, saj bi nas to oslabilo," je pojasnila. "Predvsem gre za izbiro tiste poti, ki ima največji učinek pri ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, nam pa ne škoduje," je dodala.
Ob več kot dveh milijonih ukrajinskih beguncev je von der Leynova ocenila, da je to šele začetek. "Kmalu bomo imeli še precej večje številke," je dodala. Je pa pohvalila odprtost držav članic EU pri sprejemanju beguncev in njihovi integraciji.
Varšava je po oceni poznavalcev ujela ameriške predstavnike nepripravljene, ko je v torek predlagala predajo svojih letal iz časa Sovjetske zveze ameriškemu oporišču Ramstein v Nemčiji. V okviru predlagane sheme bi lahko ta letala nato premestili v Ukrajino, poljske sile pa bi v zameno dobile ameriška vojaška letala F-16.
Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je v torek ocenil, da ideja, da bi omenjena letala, ki bi bila na voljo ZDA, poletela v zračni prostor, kjer potekajo ruski boji v Ukrajini, predstavlja resne pomisleke za celotno zavezništvo. "Še naprej se bomo posvetovali s Poljsko in drugimi zavezniki v Natu glede tega problema in zapletenih logističnih izzivov, ampak ne verjamemo, da je poljski predlog sprejemljiv," je sporočil.
"Kot smo dejali, je odločitev o premestitvi poljskih letal v Ukrajino v rokah poljske vlade," je še pojasnil.
Varšava je sicer večkrat zavrnila možnost, da bi neposredno poslala svoja vojaška letala v sosednjo Ukrajino.
Da si Washington prizadeva za dogovor s Poljsko o dobavi vojaških letal Ukrajini za okrepitev obrambe Kijeva pred rusko invazijo, so že v soboto poročali ameriški mediji. Ukrajina naj bi si namreč želela zlasti letal ruske izdelave, za katera so izurjeni njeni piloti.
V nedeljo je tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken med obiskom v Moldaviji potrdil ameriška prizadevanja za dogovor s Poljsko glede dobave vojaških letal Ukrajini kot pomoč v boju proti ruski invaziji.
ZN: Beloruski režim nekaznovano zatira nasprotovanje
Beloruski režim nekaznovano zatira nasprotovanje in žrtvam kršitev človekovih pravic onemogoča, da bi dosegle pravico, so danes sporočili iz Združenih narodov. V novem poročilu o razmerah v Belorusiji visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet ugotavlja, da beloruska vlada še naprej nekaznovano zatira nasprotnike in medije.
"Preiskava ne razkriva le kršitev, ki so bile storjene ljudem, ki so poskušali uveljavljati svoje temeljne človekove pravice, ampak opozarja tudi na to, da žrtve nimajo možnosti dostopa do pravice," je v izjavi dejala Bacheletova.
Poročilo obravnava obdobje od priprav na sporne predsedniške volitve avgusta 2020, na katerih je dolgoletni beloruski voditelj Aleksander Lukašenko že šestič ostal na oblasti, poroča francoska agencija AFP.
Belorusija ne le, da ni preiskovala domnevnih kršitev pravic, ampak je tudi izvajala "aktivno politiko ščitenja storilcev in preprečevanja odgovornosti", izpostavljajo poročilo.
"Obsežni in zakoreninjeni ukrepi oblasti za zatiranje nasprotovanja in zatiranje civilne družbe, neodvisnih medijev in opozicijskih skupin, ki hkrati ščitijo storilce, kažejo na stanje popolne nekaznovanosti v Belorusiji", je ob tem dodala Bacheletova.
Poročilo tudi navaja, da je bila med nasilnim zatiranjem množičnih protestov, ki so izbruhnili po volitvah leta 2020, v veliki meri uporabljena nepotrebna in nesorazmerna sila. Med majem 2020 in majem 2021 je bilo pridržanih najmanj 37.000 ljudi, pri čemer je bilo več posameznikov obsojenih tudi na desetletne zaporne kazni.
Poleg množičnih pridržanj poročilo izpostavlja tudi, da so organizacije civilne družbe, skupine za pravice in neodvisni mediji v Belorusiji še naprej tarča napadov.
