Danes mineva mesec dni od državnega udara v Mjanmaru, nekdanji Burmi, razmere pa se kljub grožnjam vojaškega vrha, ki je prevzel oblast, ne umirjajo. Prej nasprotno: ljudje v večjih mestih vsakodnevno protestirajo, četudi za ceno lastnega življenja ali prostosti. Generali so vse bolj nervozni in nasilni: vojaki in policisti so včeraj ubili najmanj deset ljudi, še več pa jih ranili ali aretirali.
V obmorskem mestu Davej na jugu države so bili ob posredovanju varnostnih sil s strelivom, ki so ga vojaki uporabili, ko solzivec, vodni topovi in gumijasti naboji niso več zalegli, ubiti trije ljudje, najmanj 20 pa ranjenih. V kraju Bago severno od največjega mesta Jangon sta bila ustreljena mladoletnika. Tudi v Jangonu so varnostne sile skušale razgnati manjše skupine protestnikov, pri čemer je bil v glavo ustreljen 23-letnik. Ponekod v mestu so protestniki postavili zapore in se oborožili z doma narejenimi ščiti, da bi se branili pred uporabo policijske sile.
Protesti v Mjanmaru potekajo, odkar je vojska 1. februarja z udarom prevzela oblast in prijela civilne voditelje na čelu z neformalno voditeljico države in Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Suu Kyi. Po uradnih podatkih je v hišnem priporu, kjer je že v času prejšnje vojaške hunte preživela dve desetletji, toda v resnici za njo ni sledu.
Vodja mjanmarske volilne komisije, ki ga je nastavila vojaška hunta, je v petek tudi razveljavil rezultate volitev, ki so bile novembra lani. Vodja volilne komisije Thein Soe je odločitev sporočil na srečanju s političnimi strankami. V začetku meseca priprta civilna voditeljica Aung San Suu Kyi je na novembrskih volitvah zmagala z veliko podporo. O volilnih napakah ali prevarah takrat opazovalci niso poročali. Vojska pa dvomi o rezultatih in je kot glavni razlog za prevzem oblasti navedla domnevne volilne prevare. Toda armadni vrh, ki ima sicer zagotovljeno določeno število sedežev v parlamentu, se čuti ogroženega. Ne gre spregledati, da vojska, podobno kot v Egiptu in še kje, nadzoruje velik del državne ekonomije.
Združeni narodi so že večkrat obsodili nasilno zatiranje protestov in vojsko pozvali, naj preneha uporabljati silo. "Odločno obsojamo stopnjevanje nasilja na protestih v Mjanmaru in vojsko pozivamo, naj takoj ustavi uporabo sile proti miroljubnim protestnikom," je včeraj dejala tiskovna predstavnica visokega komisariata za človekove pravice Ravina Shamdasani. "Mjanmarsko ljudstvo ima pravico do mirnega zbiranja in zahtev po ponovni vzpostavitvi demokracije," je poudarila in še dodala, da morata vojska in policija te temeljne pravice spoštovati. Več kot sto nevladnih organizacij s področja človekovih pravic je medtem pozvalo k embargu na orožje za Mjanmar. V odprtem pismu so opozorili Združene narode, da bi lahko nadaljnja dostava orožja še zaostrila zatiranje tamkajšnjega ljudstva. "Kakršnakoli prodaja ali dostava vojaške opreme Mjanmaru bi lahko zagotovila sredstva za nadaljnjo zatiranje ljudi v Mjanmaru, kar pomeni kršenje mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic," piše v pismu. Podpisniki, med njimi nevladni organizaciji Human Rights Watch in Global Witness, so pozvali Varnostni svet ZN in članice Združenih narodov, naj uvedejo usklajen embargo na orožje. Opozorili so, da odziv Varnostnega sveta ZN na zločine varnostnih sil v Mjanmaru že desetletja ni bil zadosten. Vojska zato še naprej izvaja zločine, ne da bi se bala resnih posledic. "Trenutna kriza zahteva spremembo ravnanja," so poudarili.
