Sredin pristanek robotske sonde brez posadke na površju Meseca oziroma Lune je naletel na številne odzive po svetu, saj je to še en dokaz velikih ambicij Kitajske pri osvajanju vesolja. Sonda Chang'e 4, poimenovana po kitajski mitološki boginji Lune, je brez zapletov v skladu z načrti pristala v kraterju Aitken blizu Luninega južnega pola. Kitajski mediji so pristanek sonde na Luni označili za pomemben mejnik pri raziskovanju vesolja. Nekaj minut po pristanku je sonda na Zemljo že poslala prve fotografije, na katerih je videti površje Lune. Tako imenovano temno stran Lune, ki je z Zemlje ni videti, so sicer v šestdesetih letih prejšnjega stoletja že posnele kamere ruske vesoljske sonde, ki pa na površini ni pristala, ampak je Luno le obkrožila.
Še en dokaz velikega napredka Kitajske
Sonda je v vesolje poletela 7. decembra lani s kitajskega izstrelišča Xichiang na nosilni raketi Dolgi pohod 3B. Opremljena je z instrumenti za preučevanje geološke zgradbe Lune in za biološke poskuse. To je že drugi pristanek kitajske sonde na Luni, vendar prvi na temni strani. Leta 2013 je na Luni pristala sonda Yutu (Žadasti zajec). Za razliko od Lunine strani, ki je vidna z Zemlje in ponuja veliko površin za pristanek, je temna stran Lune bolj gorata in skalnata. Na sondi Chang'e 4 naj bi opravili šest kitajskih eksperimentov in štiri tuje. Sonda bo opravila tudi teste mineralov in radiacije.
Kitajska sestrelitev satelita
Morebitno novo oboroževalno tekmo v vesolju je napovedala kitajska sestrelitev enega od njenih zastarelih satelitov leta 2007. Kitajska ga je 865 kilometrov nad Zemljo sestrelila z balistično raketo, kar je bil prvi takšen poskus kakšne države po več kot dveh desetletjih – pred tem so takšen poskus še v času hladne vojne izvedle ZDA in Sovjetska zveza. Tem aktivnostim so se kasneje odpovedali zaradi velike škode in nevarnosti, ki jih predstavljajo razbitine, nastale pri takšni sestrelitvi. Kitajska sestrelitev satelita je dokazala, da je Peking sposoben sestreliti tudi tuje vojaške satelite, ki so ključnega pomena za sodobno vojskovanje.
Sumničavi Američani
Na kitajski dosežek so se že odzvali v ZDA, ki si sedaj lasti primat na področju vesoljske tehnologije. Podpredsednik ZDA Mike Pence je dejal, da morajo ZDA "obdržati prevlado v vesolju", in napovedal ustanovitev nove veje ameriške vojske do leta 2020, namenjene vojskovanju v vesolju. Po mornarici, letalstvu in kopenski vojski bi bile tako imenovane vesoljske sile četrta veja ameriške vojske, čeprav soglasja o tem v ameriški politiki še ni. Za vesolje je sicer sedaj zadolženo ameriško letalstvo.
Čeprav Kitajska poudarja, da so njeni motivi pri raziskovanju vesolja izključno miroljubni, Washington z vse večjo zaskrbljenostjo spremlja njen napredek pri vesoljski tehnologiji in Kitajsko (tako kot Rusijo) brez ovinkarjenja obravnava kot potencialno grožnjo. Ameriški kongres je po poročanju CNN ameriški vesoljski agenciji Nasa prepovedal sodelovanje s kitajskimi kolegi zaradi nacionalne varnosti.
Prihajajo države v razvoju
Kitajska naj bi imela glede na trditve Pentagona najhitreje razvijajoč se vesoljski program na svetu. Posamezne evropske države, Francija, Velika Britanija, Italija, Nemčija in Belgija, imajo svoje vojaško-vesoljske programe že dalj časa, v glavnem pa gre za področje vohunjenja in komunikacij. Podobno velja za Izrael in Japonsko. Med razvijajočimi državami ima poleg Kitajske resne vesoljske ambicije tudi Indija.
Ferfila: Ključno področje strateškega bojevanja prihodnosti
"Vesoljska strategija je del pohoda Kitajske na vrh sveta, kot ga je kitajski predsednik Xi Jinping napovedal na zadnjem kongresu kitajske komunistične partije. Zato lahko spremljamo mnogo bolj agresivno kitajsko obnašanje na vojaškem, zunanjepolitičnem in trgovinskem področju. Strategija Kitajske skozi dolga desetletja je bila, da je zelo malo dvigala glavo in se ni postavljala v ospredje. Zdaj so ocenili, da je pravi trenutek za prodor," pravi politolog dr. Bogomir Ferfila.
Tudi Slovenija pošilja v vesolje dva satelita
Ob koncu leta 2016 je Slovenija postala pridružena članica Evropske vesoljske agencije (ESA) s sedežem v Parizu. S tem so se odprla vrata za slovenska podjetja iz vesoljske industrije, ki se lahko zdaj poslovno povezujejo z najpomembnejšimi podjetji v tej panogi. Slovenija se je zavezala, da bo v petih letih v proračun agencije vplačala 15 milijonov evrov, 90-odstotkov teh sredstev pa naj bi se vrnilo skozi projekte našim podjetjem. S pomočjo ESA pa bo Slovenija kmalu v vesolje poslala svoja prva (mikro)satelita. Vlada je namreč lani novembra dodelila denar za izstrelitev satelitov Nemo HD in Trisat v vesolje, kar naj bi se zgodilo letos. Nemo HD bo zagotavljal lasten vir podatkov za potrebe urbanizma, ekologije, kmetijstva. Glavni financer ESA je Evropska komisija, ki v naslednjem proračunskem obdobju 2021-2027 namenja 16 milijard evrov za civilni vesoljski program EU.
