Nevarnost se je vrnila. Ker si želimo, da bi bili vedno korak pred virusom, smo bili prisiljeni sprejeti strožje ukrepe," je grški premier Kiriakos Micotakis nedavno nagovoril državljane. Napovedal je to, kar so lokalni mediji že predvidevali: najmanj dvotedensko popolno zaprtje polovice Grčije, ki velja tudi za Atene in okolico, severni del Peloponeza ter drugi največji grški otok Evia. Nihče pa ne ve, ali bo vlada ukrepe prihodnji teden sprostila ali še bolj zaostrila. Novi ukrepi vključujejo ponovno zaprtje šol, ki so se pred nekaj tedni odprle. "Vsi učenci in dijaki se vračajo domov pred ekrane," je pojasnil Micotakis.
Srž problema je siromašen in opustošen zdravstveni sistem
Prava težava za grško oblast sicer ni epidemiološka slika (po podatkih evropskega centra za preprečevanje bolezni ima na primer Grčija na milijon prebivalcev petkrat manjšo število smrtnih žrtev kot Slovenija). Srž problema je siromašen in opustošen zdravstveni sistem. Atenske bolnišnice beležijo približno 80-odstotno zasedenost z bolniki s covidom-19.
Grčija je sicer v zaprtju oziroma lockdownu (ta angleška beseda se je že povsem udomačila) od 7. novembra. Nekateri ukrepi, denimo policijska ura ponoči ali nadzor nad potniki ter testiranja, veljajo ves čas, nekateri se spreminjajo glede na epidemiološko sliko. Restavracije in kavarne so zaprte, dovoljena je samo dostava hrane na dom.
Želijo si cepilni potni list
Micotakis je sredi januarja pozval Evropsko unijo k uvedbi standardiziranega potrdila o cepljenju proti covidu-19, ki bi prispevalo k oživiti potovanj, ki so močno prizadeta zaradi pandemije. V pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen je zapisal, da bi morali tisti, ki so se cepili, prosto potovati. Meni, da mora unija nujno sprejeti skupno stališče o tem, kako bi morala biti strukturirana potrdila o cepljenju, da bi bila veljavna v vseh državah članicah unije. Grško gospodarstvo, ki je močno odvisno od turizma, je namreč med pandemijo novega koronavirusa doživelo resen udarec tudi po odprtju letališč za tuje potnike v juliju, gospodarstvo je lani utrpelo 10,5-odstotni padec. Toda njegova zamisel ni naletela na veliko razumevanja, sploh zaradi tega, ker cepiva (še) ni dovolj.
Atene popolnoma zaprte
Zadnji ukrepi so začeli veljati pred tednom dni in so tako ali drugače prizadeli več kot polovico od skupaj približno desetmilijonske Grčije. Najslabše so jo odnesle gosto naseljene Atene in okolica; območja z redkimi zelenimi površinami in malo prostora za rekreacijo.
"Dejansko število okuženih, če prištejemo še asimptomatične posameznike, je več kot deset tisoč dnevno," je pojasnila strokovnjakinja za nalezljive bolezni Vana Papaevagelou in dodala, da so v zadnjem času občutno povečali obseg testiranja, saj zdravstveno osebje opravi kar 45 tisoč testov dnevno. Novi ukrepi vključujejo nošnjo maske na prostem pa tudi v zaprtih prostorih. Policijsko uro med 21. uro zvečer in 6. uro zjutraj ob delovnikih ter od 18. do 6. ure ob koncih tedna ali dela prostih prazničnih dnevih. Javni prevoz v Atenah je lahko zapolnjen 65-odstotno. Polovica javnih uslužbencev je prisiljena delati od doma, enako velja za zasebnike. Vlada je napovedala še strožji policijski nadzor. Prodajalne s hrano, bencinske črpalke in lekarne sicer ostajajo odprte.
Za vse regije velja obveščanje preko SMS-sporočil o dovoljenih nujnih opravkih, ki vključujejo odhod in prihod iz službe, pa tudi športne aktivnosti in obisk ostarelih ljudi. Druženje je omejeno na devet oseb.
Za planince kazni, premier pa na otokih
Micotakis je pred dnevi že razburil državljane, ko se je v času uveljavljanja novih ukrepov odpravil na sončne otoke Egejskega morja, kjer se je družil z lokalnimi politiki v družbi več deset ljudi. "Razloga za opravičilo ne vidim, saj nisem bil na počitnicah," se je zagovarjal ter hkrati obljubil, da se to ne bo ponovilo. Grški premier pa ni edini, ki ne upošteva pravil, ki jih sam vpeljuje in zapoveduje za druge: župan otoka Serifosa je bil viden v večji družbi, ob plesu in glasbi. Tudi policisti glavne atenske policijske postaje so se na delovnem mestu zabavali z vodko in viskijem. Za obe družbi velja, da sta dogajanje objavljali na družbenih omrežjih.
Po drugi strani je grška vlada pri nadzoru drugih državljanov stroga. Kazni se gibajo od 300 evrov dalje. Po skoraj sto dneh zaprtja se je kljub temu povečalo število tako imenovanih koronazabav. V Solunu so tako oblasti izdale tri tisoč evrov kazni glasbeniku, ki je organiziral zabavo za svojo prijateljico. Grški mediji so poročali tudi, da so v Solunu policisti prišli na sled "zasebni restavraciji", ki jo je vodil neki gostinec v stanovanju nad svojo zaprto restavracijo. Aretirali so lastnika in ga kaznovali s 5000 evri, goste pa s po 300 evri. Prizaneseno ni niti planincem. Manjša skupina pohodnikov je bila v Tesaliji kaznovana s 5000 evrov kazni za vodjo pohoda in 300 evri za preostale planince. Oblasti so ob tem dejale, da policisti v skoraj vseh primerih izsledijo kršitelje zaradi zasebnih prijav.
Premier Micotakis je v nedavnem nagovoru Grkom sicer obljubil, da se bo država v skoraj normalno stanje vrnila aprila. "Ne vidimo samo luči na koncu tunela, ampak tudi konec tunela," je dejal.
