Grčija: Žalostni sirtaki s pridihom korone

Izkazali ste izjemno odgovornost in solidarnost. Individualni odnos je postal skupni uspeh." To so besede, s katerimi je v 15-minutnem govoru v torek zvečer državljane nagovoril grški premier Kiriakos Micotakis. Grčija je bila zaradi epidemije koronavirusa ohromljena od 23. marca. Življenje v večmilijonskih Atenah je popolnoma zamrlo, promet v vedno hrupni prestolnici je utihnil in gospodarstvo je delno zamrznilo. Zdaj se bo vse skupaj vsaj malo sprostilo. "S ponedeljkom zapustimo dom, vendar ostajamo odgovorni. Skrbimo za varnost," je še posvaril Micotakis.
O Micotakisovem govoru in napovedanih ukrepih so seveda poročali vsi domači pa tudi mnogi tuji mediji. Oglasila se je tudi levičarska stranka Siriza, ki je vodila vlado pred tem. "Micotakis ni omenil nobenih ukrepov za podporo gospodarstvu, podporo brezposelnim malim in srednje velikim podjetjem, samozaposlenim ter delavcem v turističnem sektorju," so ugotovili v stranki, ki jo poznamo po vodstvu prejšnjega premierja Aleksisa Ciprasa in je vladala od septembra 2015 do julija lani.

Najprej na striženje in lepotičenje, potem v cerkev

Vračanje v grško realnost ne bo lahko. Predvsem turizem, ki intenzivno napaja domačo blagajno, utegne zaiti v rdeče številke, grška ekonomija pa se spet znajti v negotovosti. Grki so sicer v dolgo pričakovanem nagovoru premierja Micotakisa končno izvedeli to, o čemer se je že dolgo šušljalo: 4. maja se bo življenje počasi začelo vračati. Najprej se bodo odprle majhne poslovalnice, vključno s frizerskimi in kozmetičnimi saloni, knjigarnami in majhnimi trgovinami. Po uradnih podatkih se bo skupaj odprlo nekaj več kot 26 tisoč podjetij (a samo deset odstotkov vseh malih podjetij), ki so trenutno zaprta in zaposlujejo skupaj skoraj 69 tisoč ljudi. V prvo fazo odprtja spadajo tudi cerkve, te bodo odprte za individualno bogoslužje. Od nedelje, 17. maja, pa bodo verniki lahko sodelovali pri skupnem obhajilu, ki je v času epidemije sprožalo številne polemike. Grška vlada opozarja, da bo faze ukrepov vpeljevala tedensko, če ne bo primera večjega števila okuženih v prvem obdobju."Naša težava ni nekaj kupcev, ki bodo hkrati zaradi zaščitnih ukrepov v trgovinah. Naša težava je manj kupcev, ki bodo prišli po nakupih, saj imajo prazne denarnice," je za grške medije stanje komentiral predsednik atenske gospodarske zbornice Stavros Kafounis.
Grkom ne bo več treba pošiljati SMS-sporočil ali dokazovati razlogov za odhod od doma. Hkrati bo samo naslednja dva tedna veljala omejenost gibanja na regije. Po 18. maju bodo lahko domačini prosto potovali po celotni Grčiji. Šole se bodo odprle postopoma in selektivno z 11. majem. Osnovne šole in vrtci bodo za zdaj ostali zaprti. Njihovo odprtje je preloženo na začetek junija. Še vedno bo veljalo strogo upoštevanje razdalj, nošenje mask in rokavic bo obvezno. Za kršitve varnostnih ukrepov bodo izdane globe od 2000 do 100.000 evrov za lastnike obratovalnic.

Kaj bo s turistično sezono?

V Grčiji turizem prispeva več kot 20 odstotkov BDP h grškemu gospodarstvu in zagotavlja eno od petih delovnih mest. Zaradi epidemije država trenutno ostaja zaprta za turiste, prihodi iz držav zunaj Evropske unije in znotraj nje pa so oteženi ali prepovedani. Po nekaterih napovedih zadolženemu grškemu gospodarstvu grozi recesija z velikimi izgubami delovnih mest predvsem v sektorju turizma in turističnih storitev.
Naj spomnimo, da mineva deset let, odkar je Grčija zaprosila za finančno pomoč. Obubožano gospodarstvo pa v zadnjem letu počasi kaže znake okrevanja. Za zdaj je znano, da se bodo kavarne in restavracije lahko ponovno odprle 1. junija, vendar le s sedeži in mizami na prostem; enako velja za hotele, a le tiste, ki so načeloma odprti celo leto.
Pri tem usoda grškega turizma ne bo odvisna le od Grčije, ampak bo usodna skupna politika Evropske unije. Znotraj Grčije se za tuje turiste za zdaj govori o "zdravstvenih potnih listih". Sicer pa bo vlada Grke pozvala, naj počitnikujejo v doma pod sloganom Ostajamo v Grčiji. Ta slogan je že slišati tudi od turističnih delavcev, ki skušajo med pandemijo s promocijskimi akcijami rešiti, kar se rešiti da. Helenska zbornica hotelirjev sicer napoveduje, da zaradi odpovedi prenočitev utegne kar 65 odstotkov njihovih članic letos razglasiti stečaj.

V begunskih centrih ogenj in streljanje

Na drugi strani za več deset tisoč ujetih beguncev in migrantov v Grčiji ni posebnih ukrepov, četudi je več centrov potrdilo okužbe in smrtne žrtve zaradi koronavirusa. Na še pred meseci aktualno dogajanje na vzhodni grški meji s Turčijo je sicer zarezala pandemija, zato se je stanje, ko so migranti po napovedi turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana skušali prodreti na ozemlje Makedonije in s tem v EU, tam umirilo.
Dogajanje okrog ujetih migrantov v Grčiji je zdaj spet usmerjeno na egejske otoke. V zloglasnem begunskem centru Morija na otoku Lezbosu, kjer se drenja skoraj 20 tisoč ljudi, so potrdili več okužb, vendar razen karantene niso predvideni posebni ukrepi. Enako velja za hotel na peloponeškem Krinidiju, ki ga upravlja Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Tam so prejšnji teden potrdili 148 pozitivnih primerov, kar pomeni 30 odstotkov vseh stanovalcev v hotelu.
Vedno več je spet poročil o nasilnih incidentih v natrpanih begunskih centrih. Na Samosu je ta teden zagorelo že trikrat. Več šotorov in bivalnih zabojnikov je bilo uničenih, nevladne organizacije so poročale, da je bilo kar nekaj ljudi odpeljanih v lokalno bolnišnico. Poročila o požarih in uničenih begunskih šotorih prihajajo tudi z otoka Hiosa. Več sto beguncev, ki so že potisnjeni v katastrofalne in nehumane razmere, je pri tem ostalo brez vsega. Z Lezbosa poročajo o streljanju: prejšnji teden je 55-letni domačin z lovsko puško streljal na štiri begunce in dva ranil.