Nekdanji hrvaški reprezentant Josip Šimunić je doživel velik poraz na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP), na katerem je tožil svojo domovino, ker ga je obsodila zaradi vzklikanja ustaškega pozdrava leta 2013 po tekmi na stadionu v Zagrebu.
Prekrškovno sodišče ga je takrat obsodilo, nato pa je sodbo potrdilo tudi višje prekrškovno sodišče, ki mu je celo zvišalo kazen na 25.000 kun (dobrih 3300 evrov).
A Šimunić se s tem ni strinjal in se je odločil, da proti Hrvaški vloži tožbo na sodišču v Strasbourgu. Pojasnjeval je, da je "Za dom spremni" star hrvaški pozdrav, da je bil v njegovem primeru med drugim kršen 7. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah in da mu je bila tako kršena pravica do svobode govora. Počutil se je diskriminiranega, ker drugi zaradi ustaškega pozdrava niso bili kaznovani na Hrvaškem.
Šestčlanski sodni svet ESČP, ki mu je predsedoval sodnik Linos-Alexandre Sicilianos, članica sveta pa je bila tudi hrvaška sodnica Ksenija Turković, je njegovo tožbo zavrnil v več točkah. Med drugim tudi zato, ker sodišče nima pristojnosti za analizo hrvaških sodnih praks.
Ključno pa je sporočilo sodišča, da bi se moral Šimunić kot znan nogometaš in vzornik številnim navijačem zavedati morebitnega negativnega vpliva tega provokativnega vzklika na obnašanje publike in bi se moral tega dejanja vzdržati.
Sodišče je še ugotovilo, da je ustaško gibanje nastalo iz fašizma in da je utemeljeno na rasni nestrpnosti in zato simbolizira sovraštvo do ljudi različnih veroizpovedi in etničnih pripadnosti. In tudi, da je vzklikanje "Za dom spremni" manifestacija rasistične ideologije. Dodajajo tudi, da je bil ustaški režim totalitaren.
