Štiri ženevske konvencije, ki skupaj s protokoli sestavljajo hrbtenico mednarodnega humanitarnega prava sredi oboroženih konfliktov, so bile včeraj stare natanko 70 let. Konvencije formalno priznavajo vse države na svetu. Čeprav so univerzalno sprejete, pa so med oboroženimi konflikti še vedno civilisti tisti, ki najbolj trpijo pod bremenom spopadov.
Štiri temeljne konvencije so bile sprejete 12. avgusta 1949. Celovito so uredile položaj ljudi, ki ne sodelujejo v oboroženih spopadih - civilistov, reševalcev in humanitarnih delavcev - ter tistih, ki ne sodelujejo več - ranjenih, bolnih, brodolomcev in vojnih ujetnikov. Leta 1977 sta se konvencijam pridružila dva dopolnilna protokola, leta 2005 pa še tretji. Prva ženevska konvencija ureja položaj ranjencev in bolnikov oboroženih sil v vojni. Druga opredeljuje položaj ranjencev, bolnikov in brodolomcev oboroženih sil na morju, tretja govori o ravnanju z vojnimi ujetniki, četrta pa ureja zaščito civilistov med vojno. Dodatna protokola določata še pravila o zaščiti žrtev v oboroženih spopadih, in sicer prvi v mednarodnih spopadih, drugi pa v nemednarodnih spopadih, torej tudi med državljansko vojno in drugimi oboroženimi konflikti znotraj držav. Tretji dopolnilni protokol določa možnost uporabe dodatnega razlikovalnega simbola med oboroženim spopadom - medicinsko in vojaško osebje namreč lahko uporabi tudi simbol rdečega kristala, ne le tradicionalni rdeči križ ali rdeči polmesec.
Zmanjšati nepotrebno trpljenje
Ženevske konvencije so skupaj z dodatnimi protokoli temeljni okvir mednarodnega humanitarnega prava, tistega dela, ki ureja pravila vodenja oboroženih konfliktov (jus in bello) in skuša zmanjšati nepotrebno trpljenje udeleženih v spopadih. Konvencije tudi določajo ukrepe, da se prepreči ali konča kršitve teh pravil. Opredeljujejo tudi, kaj so hude kršitve pravil: od namernega pobijanja in povzročanja velikega trpljenja do mučenja in nečloveškega ravnanja ali zajemanja talcev. Prepovedano je tudi prekomerno uničevanje, ki ni upravičeno z vojaško nujnostjo. Prav tako so prepovedane deportacije in prisilno preseljevanje ljudi ali nezakonito zapiranje ljudi. Vse, ki so odgovorni za hude kršitve pravil, kar predstavlja vojni zločin ali zločin proti človečnosti, je treba kaznovati. Treba jih poiskati in jim soditi, določajo ženevske konvencije.
196
držav sveta je ratificiralo ženevske konvencije
