Milanović bo tudi letos položil venec k obeležju v Spominskem parku Dobrava pri Mariboru, kje je največje množično grobišče hrvaških žrtev povojnih pobojev, so potrdili v uradu hrvaškega predsednika.
Predsednik Hrvaške je kot nekdanji šef opozicijske SDP prižgal svečo na Libuškem polju leta 2008, potem pa se je izogibal spominski slovesnosti pri Pliberku. Vztraja, da se na Libuškem polju ne spominjajo žrtev, temveč povzdigujejo ustaško Neodvisno državo Hrvaško (NDH).
Žalne slovesnosti za več deset tisoč pobitih Hrvatov, med katerimi so bili večinoma pripadniki poraženih sil NDH, pri Pliberku potekajo sredi maja od leta 1952. Na Hrvaškem je sobota ali nedelja, ki je najbližja 15. maju, uradni dan spomina na žrtve boja za svobodo in neodvisnost Hrvaške.
Organizatorji spominske slovesnosti iz hrvaškega častnega pliberškega voda so napovedali, da bo v soboto na Libuškem polju največ deset ljudi, ki bodo položili vence in prižgali sveče. Med njimi bo tudi hrvaški veleposlanik v Avstriji Daniel Glunčić.
Napovedano slovesnost polaganja vencev z molitvijo bodo v soboto na Koroškem predvidoma spremljali protesti dveh skupin nasprotnikov prireditve, je danes poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Spominjajo, da je bilo mogoče v zadnjih letih na slovesnosti večkrat videti ustaške simbole, tiste, ki so jih nosili, pa so kaznovali v skladu avstrijsko zakonodajo, ki to prepoveduje.
Del letošnje slovesnosti bo tudi maša
Predsednik sabora Gordan Jandroković bo v soboto položil vence na zagrebškem pokopališču Mirogoj. Na pokopališču v Zagrebu je napovedanih največ 40 ljudi, kar bo v skladu z epidemiološkimi ukrepi. Prireditev pa bo v živo predvajala hrvaška televizija HTV.
Del letošnje slovesnosti bo tudi maša, ki so jo napovedali za soboto v katedrali v Sarajevu, ki jo bo prav tako prenašala HTV. Maši v Sarajevu sicer nasprotujejo mnogi državljani in javne osebe v BiH, med drugim vsi trije člani predsedstva države.
Predsedujoči predsedstvu BiH Šefik Džaferović je prejšnji teden pozval bosanskega škofa, kardinala Vinka Puljića, naj to mašo odpove. Meni, da se povojni dogodki, povezani s Pliberkom, predvsem zlorabljajo za poskus rehabilitacije ustaške ideologije, in to v dnevih, ko celotna Evropa slavi zmago nad fašizmom. Nasprotniki maše so napovedali mirne sobotne proteste pred katedralo.
Kardinal Puljić je v četrtkovem pogovoru za hrvaški katoliški radio v Zagrebu dejal, da bi odpoved maše pomenila kršitev zakona BiH o verski svobodi in tudi kršitev mednarodne pogodbe med BiH in Vatikanom. Napovedal je, da namerava med mašo spregovoriti o nedolžnih hrvaških žrtvah, a se tudi ograditi od vseh zločinov, ne glede na storilce.
Pri Pliberku je bil ustreljen manjši del hrvaških vojakov
Medtem je Svetovni judovski kongres (WJC) v sredo pozval hrvaške oblasti, naj prenehajo sodelovati pri povzdigovanju ustaškega režima s spominskimi slovesnostmi ob 15. maju. Izrazili so ogorčenje, da hrvaški sabor podpira prireditev, ki kaže spoštovanje do fašistov, ki so poskusili očistiti Hrvaško judovskega in srbskega prebivalstva.
Pliberška slovesnost poteka v spomin na 15. maj 1945, ko so pripadniki zavezniških sil jugoslovanskim partizanom izročili več deset tisoč poraženih hrvaških vojakov, večinoma pripadnikov sil ustaške NDH, pa tudi slovenskih domobrancev, srbskih in črnogorskih četnikov ter drugih. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi. Med njimi so bili tudi civilisti, večinoma družinski člani vojakov.
Pri Pliberku je bil ustreljen manjši del hrvaških vojakov, ostale so v t. i. kolonah smrti prisilili v pešačenje po krajih takratne Jugoslavije. Pri tem naj bi več kot polovica ujetnikov umrla ali so bili ubiti, tudi na območju Slovenije. Omenjene dogodke na Hrvaškem imenujejo križev pot, Pliberk pa imajo za njegovo prvo postajo.
