Evropski parlament novega sklica po majskih volitvah je konstituiran, a še nima svojega predsednika. Zapletalo se je tudi danes. Predvsem pa so bile vse oči uprte v Bruselj, kjer so evropski voditelji na dolgih pogajanjih, ki so trajala več dni, mleli, prežvekovali in tudi izpljunili vedno nove predloge za razdelitev vodilnih položajev v Evropski uniji (EU). Šlo je seveda za predsednike Evropske komisije, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske centralne banke ter visoki zunanjepolitični položaj. Na koncu so v Bruslju okoli 19. ure le dosegli dogovor: za predsednico Evropske komisije predlagajo Nemko Ursulo von der Leyen, za predsednika Evropskega sveta so izbrali Belgijca Charlesa Michela, za predsednico ECB so imenovali Francozinjo Christine Lagarde, za visokega zunanjepolitičnega predstavnika pa Španca Josepa Borrella.
Skeptični poslanci EPP
Medtem smo v Evropskem parlamentu govorili s slovenskimi evroposlanci. Štirje so stari, štirje novi, pri čemer je Ljudmila Novak celo eno in drugo, saj je bila evroposlanka en mandat nazaj in se po petih letih vrača v poslanske klopi. Najbolj zgovoren za Večer je bil stari evroposlanski maček Milan Zver, ki nam je že v času kosila napovedal, da naj bi se voditelji v Bruslju zedinili o predlogu, da bi nemška obrambna ministrica Ursule von der Leyen postala šefinjo Evropske komisije. Njeno ime se vse do tik pred zdajci sploh ni omenjalo in je bilo za vse prvovrstno presenečenje. Dosedanji pretendent za to mesto Manfred Weber, ki se je sinoči odpovedal statusu spitzenkandidata, naj bi po tej kadrovski kombinatoriki prevzel predsedovanje Evropskemu parlamentu, vendar šele v drugi polovici tega mandata, torej po dveh letih in pol. Za prvo polovico mandata se je omenjal Bolgar Sergej Stanišev (S&D).
Socialisti in demokrati za predsednika parlamenta predlagali Sassolija.
Politična skupina socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu je za predsednika te institucije predlagala Italijana Davida Sassolija. Čas za vložitev kandidatur se je iztekel ob 22. uri, glasovanje pa bo potekalo v jutri.
Politične skupine same vlagajo kandidature za predsednika parlamenta, ki tudi izvoli svojega vodjo. S&D naj ne bi predlagala Staniševa, ampak Italijana Sassolija. (STA)
Tolažilne nagrade
Liberalka Margrethe Vestager z Danske se je omenjala kot možna predsednica Evropske komisije, a bo dobila "le" močan podpredsedniški resor v Evropski komisiji, enako kot drugi omenjani kandidat, Nizozemec Frans Timmermans (S&D). Podobna usoda srečnega poraženca naj bi čakala tudi Slovaka Maroša Šefčoviča (S&D), ki se je omenjal kot morebitni visoki zunanjepolitični predstavnik.
Jutri znan(a) predsednik(a) parlamenta
Predsednika parlamenta morajo poslanci izvoliti jutri, vendar je možen tudi drugačen scenarij. Lahko bi poslanci tudi še preložili glasovanje in bi poslovodeči predsednika Evropskega parlamenta ostal dosedanji predsednik Antonio Tajani. Toda to je le malo verjetno. Ljudmila Novak poudarja, da bo treba sprejeti paketno rešitev. Torej razdelitev vseh mest: "Če dogovora o Webru ne bo, ne bomo mogli potrditi predsednika parlamenta. Naša EPP bo seveda vztrajala, da dobi predsednika ali predsednico Evropske komisije." Franc Bogovič: "V Bruslju se dogovarjajo za zaprtimi vrati, upam samo, da ne bo izza njih, ko se odpro, ne bo spet prišel takšen gnil kompromis, kakršen je bil ponedeljski, da o njem niti glasovati nismo hoteli. Na čelu komisije rabimo povezovalnega človeka in to Frans Timmermans iz socialistov (S&D) prav gotovo ni. Lepotna napaka je, da zmagovalec volitev ne dobi predvidene najvišje funkcije. To se je denimo sicer že zgodilo na parlamentarnih volitvah v Sloveniji, pa v Španiji in na Portugalskem, v Evropskem parlamentu pa še ne. Tako se dve tretjini proevropskih poslancev krega med sabo, tretjina evroskepetikov in protievropejcev pa v tem uživa. Mnogi gradijo lastne politične kariere, denimo francoski predsednik Emmanuel Macron, ki bi menda rad kar sebe videl na čelu komisije, pa niti v domači Franciji ne uživa več večinske podpore. Volilni rezultat pa je na evropskih volitvah jasen."
Milan Brglez opozarja, da bo predsednik Evropskega parlamenta jutri prav gotovo izvoljen, saj v četrtem krogu dovolj že navadna večina. "Vidim, da EPP ni navajena opozicije. Doslej si je tu pa tam z našo S&D razdelila funkcije in udobno vladala, sedaj pa večine nima več. Pa razcepljeni so še navznoter, saj višegrajske članice in tudi v Italiji ter na Hrvaškem ne marajo Webra. Značilno gre za države, ki jim že očitajo kršenje vladavine prava ali proračunskih zapovedi, pa jih je strah, da bi se znašle v posebni obravnavi." Irena Joveva in Klemen Grošelj, tako kot Brglez novinca v Evropskem parlamentu, člana liberalne politične skupine Prenovimo Evropo (prej ALDE), se s tem strinjata, pri čemer Grošelj hudomušno pripomni, da bi višegrajska skupina utegnila še prej razpasti, "saj pri veliko stvareh nimajo stičnih točk."
Kot rečeno naj bi si predsedovanje Evropskemu parlamentu delila Bolgar Weber in Stanišev.
