(INFOGRAFIKA) Spregledana vrnitev neuvrščenih

V Beogradu, kjer je bilo gibanje neuvrščenih, nekakšen tretji svetovni blok - ob Varšavskem paktu in zvezi Nato -, v času hladne vojne ustanovljeno, so se v minulih dveh dneh sestali visoki politični predstavniki skoraj vseh sedanjih držav članic. Članstvo v organizaciji, ki so jo 1. septembra ustanovili trije vidni politiki svojega časa (Jugoslovan Josip Broz - Tito, Indijec Džavaharlal Nehru in Egipčan Gamal Abder Naser), je sicer v šestih desetletjih naraslo s 25 na 120 držav, a vpliv se je obratno sorazmerno z večanjem članstva zmanjševal; hladna vojna je minila, članice, med katerimi velika večina sodi med države v razvoju, pa v 21. stoletju preprosto ne vedo, kaj sploh želijo in kako naprej.

"Osnovna zamisel, okoli katere so se zbrali naši predhodniki, ko so oblikovali to gibanje, je mir. Mir je osnova za razvoj sodelovanja, naj bo v politiki, kulturi ali gospodarstvu," je okoli 550 gostom dejal gostitelj srečanja, srbski predsednik Aleksandar Vučić. Ob tem je izrazil upanje, da bodo izkoristili srečanje za pogovore o prihodnosti, ki jo želijo zgraditi skupaj, in da ne bodo razpravljali le o preteklosti. Zanimivo je, da je bil eden najbolj množičnih političnih dogodkov tega leta v Beogradu, saj Srbija ni članica, temveč ima le status opazovalke. Poklon zgodovini pač. "Od svoje ustanovitve je gibanje neuvrščenih igralo veliko vlogo pri zagotavljanju miru in solidarnosti v svetu," pa je dejal predsedujoči gibanju, azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev. Azerbajdžan je poleg Belorusije edina evropska članica neuvrščenih. Udeležence je preko video povezave nagovoril tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov Antonio Guterres. "Gibanje neuvrščenih ima ključno vlogo v svetu. Zadnje zasedanje Organizacije združenih narodov o globalnem cepljenju je potekalo prav na pobudo gibanja neuvrščenih," je pihnil na dušo delegatom. Tudi sicer je bilo največ govora o večnih temah: boju proti podnebnim spremembam, pozivom k pomoči, pa tudi v znamenju ostrih kritik, predvsem na račun kopičenja cepiv proti koronavirusu v bogatih zahodnih držav. "Velesile so še vedno močne kot pred 60 leti, kar je poudarila neprimerna politika cepilnega nacionalizma, ki smo ji priča," je glede pandemije covida-19 poudaril predsednik Gane Nana Akufo-Addo. Mimogrede, prav afriških držav je v gibanju največ (53), sledijo Azija (36), Južna in Srednja Amerika (26), Oceanija (3) in Evropa (2).

Morda najbolj zanimivo na beograjskem vrhu je to, da sta se ga udeležili dve članici nekdanjih blokov, zaradi katerih je gibanje neuvrščenih nastalo: Rusija, naslednica Sovjetske zveze in Varšavskega pakta, in Turčija, članica zveze Nato od leta 1952. Zastopala sta ju zunanja ministra iz ranga težkokategornih diplomatov Sergej Lavrov in Mevlut Cavusoglu. Rusija je ob tem postala članica opazovalka.

Toda resnici na ljubo je gibanje padlo v krizo identitete in brezidejnosti. Eden od razlogov je bil konec hladne vojne v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, zaradi česar so neuvrščeni sploh nastali. Poleg tega v zadnjem času ni imelo sreče z izbiro voditeljev; mnogi med njimi sodijo med najhujše kršitelje človekovih pravic, pa tudi to, da so, kot na primer bivši iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad in sedanji predsednik Venezuele Nicolas Maduro, skušali gibanje spremeniti v protiameriško, ni padlo na plodna tla. V sedanjem multipolarnem svetu so takšne ideje preživete.