Inovativno vojskovanje in brezpilotniki, zračna obramba Ukrajine

Ko pogovor nanese na drone, brezpilotne zrakoplove, že dolgo ti niso več povezani zgolj z izjemnimi fotografijami iz zraka ali nadzorom iz višine. To je zgolj delček operacij, ki jih lahko vse bolj zmogljivi droni opravijo. V času ruskega napada na Ukrajino pa naj bi pomembno vlogo imeli prav brezpilotniki, ki jih po pisanju The Guardiana upravlja 30-članska ekipa ukrajinskih specialcev, ki se po državi premikajo s pomočjo štirikolesnikov.

O specialni enoti vojakov se je prvič pisalo teden dni po začetku invazije na Ukrajino, ko naj bi Rusija zbrala približno 65 kilometrov dolgo mehanizirano kolono oklepnikov, da bi z njihovo pomočjo s severa izvedla močan napad na Kijev. A konvoj, v katerem so bili tudi oskrbovalni tovornjaki, je že kmalu obtičal. Krivi naj bi bili nočni napadi omenjene specialne enote. Operaterji dronov prihajajo iz enote za zračno izvidništvo, imenovane Aerorozvidka.

Na spletni strani enote je zapisano, da je bila Aerorozvidka ustanovljena junija 2014 kot odgovor aktivnega dela ukrajinske družbe na izzive, ki jih je predstavljala okupacija Krima in Donbasa. Organizacija je iz skupnosti prostovoljcev prešla v vojaško enoto oboroženih sil, zdaj pa deluje kot nevladna organizacija, ki je kot takšna bila registrirana julija 2020. Skupina prostovoljcev, IT-strokovnjakov in ljubiteljev tehnologije, je oblikovala lastne letalnike in se tako razvila v bistveni element uspešnega ukrajinskega odpora Davida in Goljata, piše The Guardian. Čeprav so ključni za obrambo, pa jim sredstva za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov in kibernetsko varnost zagotavljajo preko skladov množičnega financiranja - tako imenovanega crowdfoundinga.

Večja nosilnost, večja nevarnost

Najpozneje po tem, ko je šesttonski letalnik strmoglavil v Zagrebu, s(m)o se mnogi začeli zavedati, da so tudi predelani industrijski droni lahko orožje, ki zmore narediti veliko škodo. Če odmislimo drone za domačo uporabo, ki imajo nosilnost nekaj sto gramov in lahko nanje namestimo le manjši fotoaparat ali kamero, se v svetu vse bolj uveljavljajo zmogljivejši primerki. Z njimi je mogoče enostavno doseči oddaljena in težko dostopna mesta ter tja dostaviti naročeno blago. Večjo nosilnost ko ima brezpilotnik, več (tudi eksploziva) lahko transportirajo.

Švicarsko robotsko podjetje Voliro Airborne robotics, denimo, želi revolucionirati dela na gradbiščih in s pomočjo naprednega letečega robota poskrbeti za varno in učinkovito delo na višini. Malina Kamel, CEO družbe, je povedal, da lahko z njihovim letalnikom odpravijo nevarnost, da bi delavci po nesreči padli z visokih gradbišč. Tehnologijo bi radi uporabili prav za to, da preprečijo tveganja za ljudi. Dron so nadgradili z robotsko roko, tako lahko tudi barvajo fasade, šli so celo tako daleč, da s kompleksnimi letalskimi manevri ustvarjajo umetniške poslikave na kompleksnih 3D-objektih.

Pri Aerorozvidki pa gredo nadgradnje v smeri boljših komunikacijskih modemov in kamer za toplotno prepoznavo objektov. Vodja skupine je podpolkovnik Jaroslav Honchar, ki je svojo enoto opremil z očali za nočno opazovanje, ostrostrelskimi puškami, minami, ki jih je mogoče daljinsko detonirati, in pa droni, opremljenimi s termovizijskimi kamerami in takšnimi, ki lahko odvržejo bombe, težke do 1,5 kilograma. S takšnimi droni so ciljali vodilna vozila konvoja, jih uničili in tako Ruse prisilili k obstanku. Točnost informacij je sicer težko preveriti, vendar so tudi ameriški obveščevalci potrdili, da so droni za ukrajinsko obrambo in upor velikega pomena.

Težko do potrebnih komponent

Sprva je specialna enota uporabljala komercialno dostopne brezpilotne zrakoplove, a je že kmalu njihova ekipa inženirjev, programerjev in tehnoloških zanesenjakov ter strokovnjakov za drone razvila lastne letalnike. Med njimi naj bi bil meter in pol velik dron, ki ga poganja osem rotorjev in je sposoben odvreči bombe in protitankovske granate na raketni pogon. Razvili naj bi tudi omrežje senzorjev vzdolž frontnih črt, imenovano Delta, ki podatke v realnem času prenaša v digitalni zemljevid, da lahko poveljniki vidijo sovražnikove premike, takoj ko se zgodijo. Za komunikacijo uporabljajo satelitski sistem Starlink, ki ga je Ukrajincem zagotovil milijarder Elon Musk.

Kljub zbranemu denarju pa ima Aerorozvidka težave z izvajanjem operacij, saj se soočajo s pomanjkanjem potrebnih komponent in nepravočasno dobavo dronov za predelavo. Nekaterih naprednih modemov in termičnih kamer, izdelanih v ZDA in Kanadi, zaradi izvoznih omejitev sploh ne morejo kupiti. ABC News je sicer poročal, da so ZDA Ukrajini namenile pošiljko 100 dronov Switchblade, ki v primerjavi z velikimi vojaškimi brezpilotniki niso namenjeni vrnitvi "domov". Izdeluje jih podjetje AeroVironment, brezpilotniki pa so dovolj majhni, da se prilegajo v nahrbtnik, izstrelijo iz cevi in odletijo na ciljno območje, kjer detonirajo svojo eksplozivno glavo, ko se s 100 km/h zaletijo v cilj. Napad je mogoče kadarkoli prekiniti ali preusmeriti drugam, če bi se izkazalo, da so na ciljnem območju civilisti.

Težave imajo ukrajinski specialci pogosto sicer z motenjem signala z ruske strani. To je del elektronskega bojevanja, ki se v Ukrajini izvaja vzporedno z bombnimi napadi, granatami in obstreljevanjem z raketami. Aerorozvidka, tako The Guardian, običajno počaka, da Rusi izključijo motilce, da lahko poletijo s svojimi droni, takrat tudi Ukrajinci v zrak spustijo svoje brezpilotne zrakoplove. Njihov napad je v takšnem primeru usmerjen v vozila, ki so opremljena z motilci radijskih signalov.

Trk, sledenje, vohunjenje

Številne države so v zadnjih letih sprejele smernice za regulacijo obratovanja dronov, med njimi so Kitajska, Indija, ZDA. Prav v ZDA so nekatere zdravstvene ustanove v času pandemije covida-19 pričele brezpilotne letalnike uporabljati za dostavo zdravil in cepiv na oddaljene lokacije, dezinficiranje iz zraka in oddaljeno merjenje temperature. A s tehnološkim razvojem se razvijajo tudi grožnje, ki jih predstavljajo brezpilotni letalniki.

Droni so zmožni uporabljati računalniški vid, umetno inteligenco, ki jim omogoča prepoznavo objektov ali posameznikov, tem pa lahko preprosto sledijo. V realnem času lahko prenašajo fotografije in video posnetke s terena. Droni predstavljajo več tipov nevarnosti, na primer trk, ko brezpilotnik trči v letalo in ogrozi življenja potnikov in posadke. Oborožene drone kriminalci lahko uporabijo za napad na ljudi ali objekte. Z vohunjenjem je mogoče nelegalno pridobiti strateško pomembne informacije, ki jih o zasebnikih nelegalno zbirajo številni na dronu nameščeni senzorji. Ob tem pa tudi tihotapljenje različnega blaga.

Za letališča velja, da v njihovi bližini z brezpilotniki ni dovoljeno leteti. Kljub temu je bil v letu 2018 kar tisočkrat sprožen alarm zaradi drona v bližini londonskega letališča Gatwik. Frankfurtsko letališče pa so morali leta 2020 večkrat zapreti zaradi dronov. Znan je tudi primer, ko je singapurska policija leta 2020 prestregla dron, ki so ga tihotapci uporabljali za transportiranje drog med Singapurjem in Malezijo.

Različni načini obrambe

O preprečevanju napadov z droni in zaščiti objektov so pisali tudi na blogu ruskega multinacionalnega ponudnika kibernetske varnosti in protivirusnih programov s sedežem v Moskvi, družbe Kaspersky, ki jo upravlja holding v Združenem kraljestvu. Avtor zapisa Vladimir Turov piše, da je bilo leto 2020 izjemno leto za drone, ameriško raziskovalno podjetje Research and Markets pa je izračunalo, da je tržišče prodaje dronov samo v ZDA vredno 22,5 milijarde ameriških dolarjev, kar naj bi se v naslednjih petih letih podvojilo.

Etnični hekerji so iznašli več učinkovitih načinov, kako se zaščititi pred napadi z droni. Najpogosteje se omenja obramba z ultrazvokom ali motenje z radijskimi valovi. Podjetje za raziskave trga Forrester svetuje gospodarskim subjektom, naj začnejo razmišljati o možnostih zaščite pred tovrstnimi napadi. Protidronska zaščita je pogosto sestavljena iz strojne in programske opreme, se hitro odziva na grožnje in uporablja radar, lidar in radijske valove.

Pri Forresterju napovedujejo, da bodo kriminalci v prihodnjih letih uporabljali vse bolj izpopolnjene drone za ustvarjanje kaosa. A v vsakem primeru je tehnologija zgolj in samo orodje. Odvisno od tega, kako jo uporabljamo, pa nam je lahko v pomoč ali pa prinaša uničenje. Strokovnjaki so enotnega mnenja, da če drone uporabljamo na pravi način in odgovorno, lahko prinesejo človeštvu veliko prednosti.